Plezanje v Staničevem vrhu

Na veliki šmaren sva šla z Davidom plezat v južno steno Staničevega vrha (1805 m). Obema je bilo to prvo plezanje v tej steni, ki je znana po kompaktni 'pakleniški' skali. Vreme je bilo idealno za plezanje v tem koncu, saj se je dobro ohladilo. Skala pa je bila kljub sredinemu deževnemu vremenu suha. Gneče pa tudi ni bilo, saj sva bila cel dan sama v steni.

Za začetek sva si izbrala Labradorja (V-/IV, 110 m). Na internetu je veliko napisano o tej smeri da naj ne bi bila opremljena. Smer je opremljena. V smeri so 3 klini ostalo pa prusiki okoli skalnih mostičkov.

K nama je šla ta smer prav dobro od rok sva šla plezat še eno. V mislih sva imela smer Mrzlo postaja (V/IV, 150 m). Zagnala sva se v prvo naslednjo smer, ki sva jo našla. :) Začetek smeri se nama je zdel malo drugačen kot je bilo na skici (ni bilo lope in tudi smer na začetku zavije v levo, najina se je pognala naravnost navzgor in potem v desno). Pa sva smer nadaljevala. Smer sva uspešno preplezala do vrha Staniča. Skala je res vrhunska. Smer pa zelo lepa.

Nato sva šla pogledat še Kovačnico (res lepo veliko okno skozi votel Staničev vrh), kjer sva na poti do nje ugotovila, da sploh nisva plezala Mrzlo postaja ampak Šepetanje (VI-, 160 m). Razen zadnji raztežaj, kjer se obe smeri združita sva šla po pravi smeri Mrzlo postaja, ki naj bi jo plezala. :)

Super izkoriščen dan in sem še prideva!

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...