Objave

No, ker noben ne da slik gor, bom pa jaz. V galeriji so moje in Markotove slike. Lepo vreme, v petek močan veter, pakleniška skala, uživaška plezarija, nočni abzajl, to je povzetek treh dni. Plezal sem smeri: Spit Bull (5c, 150m), Dreaming the lost friends (6a+, 120m), Slovenski PIPS (220m, 6a), Domžalski(6a, 120m), Franz Hohensinn (6a+, 90m), Flex&Rex (5b, 120m), Kikos Bohrer + Joe de Ripper (kombinacija) (6a, 100m) in Karamara sweet temptations (6a+, 120m).

Deževno soboto smo izkoristili za prvi sezonski trening drytoolinga. Skala mokra, malce je tudi rosilo, ampak drugače pa z veseljem zatikali in praskali v urejenem "drytoolišču" pri Znojilah. Mraz prihaja, še bomo šli.

Danes sva z Vidom izkoristila prosti dan na faksu in se odpravila nad Jezersko v steno Velikega vrha. Slabe pol ure dostopa, odlični razgledi, čudovito jesenko sonce, dobra skala in tišina, da so ušesa bolela. Aja sva se pa kar naabzajlala. Splezala sva tri smeri.

Mama Korzika (VII-, 150m)
Sanje neke gospodinje (VI-, 150m)
Popek (VIII-/VI+, 150m)

Sem se pridružil Anžetu in Tadeju pri njunem prvem skoku s padalom. Sta bila kar živčna pred skokom, potem sta pa rekla, da je bilo uživaško. :)

Včeraj sva z Janijem splezala tole klasiko v Triglavski Steni. Smer ima nekaj lepih plezalskih mest, mestoma kar nekaj naloženega kamenja, drugače pa vse v okviru sproščujočega poplezavanja. Skala je temperaturam primerna, ozračje pa topleje kot sva pričakovala. Za smer sva rabila dobre štiri ure, za vse skupaj do vrha stene pa slabih šest ur.

Danes smo Tadej, Džani in jaz plezali Direktno smer v Štajerski Rinki. Nad smerjo smo bili navdušeni, saj ponuja res veličastno plezanje v vertikali in navijaške prehode v previsnih prečnicah. Smer ima pri prosti ponovitvi kompleksno oceno VI (nam je tudi vsem ratal jo splezati na "frej"). Skala je v spodnjih dveh težjih tretjinah zelo dobra za Rinke, zgornji lažji tretjini smeri, kjer poteka orginalna smer (podrta skala), pa smo se izognili z levo varianto izhoda po gredi. Zjutraj je bilo v Logarski dolini...

V ponedeljek smo Aleš, Tadej in jaz plezali smer Sandija Wisiaka v zahodnem delu Triglavske severne stene. Smer je orientacijsko ne preveč zakomplicirana, tudi težavnost je lepo razporejena čez celo steno in je oceni primerna. Da je tura potekala od začetka dneva do začetka noči je temu botrovala predvsem jutranja gosta megla, ki se je celotne stene popolnoma oklepala. Ker je stena v tem delu zelo strma in brez jasne razčlembe smo v gosti megli vstop iskali skoraj dve uri. Potem, ko smo nekako skozi meglo...

V nedeljo sva z Ano splezala to smer na začetku doline Belih vod, v Zahodnih Julijcih. Smer naj bi po pripovedovanju Miheliča imela najlepšo skalo v Julijcih in verjetno je res tako. Plezanje je tipično dolomitsko, navpično in s šalcami. Tako, da se mi zdi uradna ocena V- najtežjega raztežaja prej dobra štirka kot kaj več. Drugače pa je smer mala šola urejanja varoval na naravne mostičke. Škoda le, da je smer kratka. Sestopila sva kar po urejenih "abzajlih" po smeri.

Danes sva s Tadejem plezala to lepo smer v severni steni Dolgega hrbta. V spodnjih dveh tretinah smeri, kjer so težji raztežaji je skala solidna, zgornjih 150m pa je podrt šoder. Smer ves čas sledi značilni zajedi, vendar le redkokdaj pleza prav po zajedi, saj se ji umika levo na plošče. Najbolj zanimiva je izpostavljena in navpična prečka, ki je sicer kar nabita s klini, vendar vseno zahteva mirne živce. Za celotno smer sva rabila slabih pet ur.

Od ponedeljka do sreda sem bil z očetom v Avstriji in Italiji. Povzpela sva se na drugi najvišji vrh Avstrije in hkrati najvišji vrh Ötztalskih Alp, Wildspitze, 3770m. Sicer imela več ali manj sonce, le na vrhu močan veter in meglo ter oblake. Gre za dolgo turo, v zgornji polovici ledeniško. Nato sva se na poti nazaj ustavila še v Dolomitih in osvojila še Marmolado, bila med prvimi na vrhu, tako da gneče na poti ni bilo. Je pa na poti nazaj zanimivo opazovati turiste, takšne in drugačne. Na poti nazaj sva se...