Objave

Za mnoge turne smučarje nasmejanega, sončnega & nič kaj zimskega dne, nedeljo 12. januarja, smo se manjša druščina odpravili na Poljanski vrh (1.897 m) med Matajurskim in Konjskim vrhom v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. V upanju na pravočasen in ne premehak peš pristop, smo turo pričeli ob 10. uri in pričeli vzpon na višini 1.300 m po zasneženi grapi južnega pobočja, do katerega smo pripuhali z motornim konjičkom. Pristop po z rušjem obdani grapi ni predstavljal večjih težav in nekje na višini 1650 m se je...

Kadar je vreme cel teden prelepo, da bi bilo res, povrhu pa so mene v kleti čakale nove smučke, sem kot ostali vikendaši komaj čakala soboto. Živčki so v petek zvečer že delali svoje, saj prevelika pričakovanja včasih vodijo v razočaranje, a tokrat ni bilo tako :)
Združila sem prijetno z uživancijo in šla z Mihatom k meni domov pozdravit starše pod Bevkov vrh. Dve uri razmeroma lahke hoje na smučkah, pod katerimi se ni kaj prida udiralo, sta naju nagradili z obsijanim vrhom. Spust po malo utrjenem puhcu...

Prvi vikend je bil namenjen piljenju smučarske tehnike na odličnih terenih smučarskega centra pod Peco in prenos novega znanja v turne terene v neposredni bližini smučišča. In kdo boljši bi nam lahko pri tem pomagal kot človek neskončnih referenc za to področje, Davo Karničar. Davo je tudi tokrat brez dvoma dokazal, da je človek, ki zna rešiti vsako smučarsko težavo tako teoretično kot tudi praktično.
Agenda je predvidevala, da se sprehodimo čez bazično smučarsko tehniko s pridihom smučarskih veščin...

Ankogel tudi včeraj ni razočaral. Čeprav pršiča ni bilo na tone, se ga je nekaj našlo tudi za naju. Veter do grebena skoraj orkanski, na vrhu pa popolno nasprotje. Strmina kompaktna s ˝škripravčkom˝, glavnino v prejšnjem tednu opevanega pršiča pa je verjetno odneslo v drugo dolino.

S Tinetom sva imela smele načrte za petkovo popoldne in zlasti sobotno jutro - sprehoditi se do Rjavine, tam bivakirati in drugi dan malo drugače vrniti se v Krmo. Pa se je narava zarotila proti nama. Tokrat četrtič (in poslednjič) sem nasedel zapisom z opevanimi razmerami (pa kaj ljudje sami sebi lažejo, da so razmere boljše kot so res?) in sva se s smučmi na nogah odpravila s Krme. Parkirišče polno avtomobilov, kot da bi v Krmi kaj zastonj delili ali opravljali drugačne množično obiskane rituale. Snega je...

Danes sem se s tovariši Boštjanom, Jakatom in Džombo odpravil na čudovit turni smuk s še bolj čudovito skupino turnih smučarjev - aka letošnjih turnašev. Kot kaže (razvidno tudi s slik) bomo letošnjo zimo v iskanju snega za smučanje morali preko meje. Splača se!

Medtem ko so trume napadale Kovk (Monte Coco) in Lepi vrh (Cima Bella), je sedmero turnih smučarjev v miru in tišini teptalo 30 cm pršiča po hudourniški strugi proti sedlu Pleccia. Ta se nahaja na meji med Italijo in Avstrijo, le streljaj bolj vzhodno od zgoraj omenjenih destinacij. Iz sedla smo se najprej zagnali desno na en kucelj po imenu Achomitzer Alm in se po neokrnjenem pršiču pripeljali nazaj na sedlo. Nato smo krenili še levo proti našemu cilju – Ojstrniku (2052). Pot vodi čez sedlo Bistrica...

Na dan praznovanja smrti največjega slovenskega poeta smo se TTS11-jevci in pridruženi tovariši ob nekoliko nekulturno-jutranji uri zbrali ob vznožju velikanke. Nataknili pse na smuči in smuči na pancerje in pancerje na noge ter oddrsali po mrzli senčni tamarski dolini zlato osvetljenemu cilju Kotovega sedla naproti. Ravninski začetek nas je ravno prav ogrel da smo švignili mimo koče in zarezali v strmino. Kaj kmalu smo spoznali, da robniki niso kos pomrznjenemu in strmemu pobočju, in v naslednjih dveh urah...