Včeraj z Danijem in Gregorjem po koncu delovnega dne ob 18:30h pričetek hoje v breg in na Kriško goro ter od tam proti vesoljnemu nebu... Mirno jadranje s pozibavanjem vzdolž grebena z razgledom za bogove in sončnim zahodom. Minutni klip včerajašnje poznopopoldanske rekreacije pa spodaj...
Za češnjo na vrhu torte po celotedenskem pršičarjenju na našem sindikalnem izletu v Chamonix, so se razmere zadnji dan pred odhodom poklopile, da je bilo moč na (hitro) odletet še z Aiguille du Midija čez Valle Blanche. V resnici sicer dobrih sto višinskih metrov nižje, ker je pihal sever, vzletet je bilo treba pa na jug. Letalci vedo o čem govorim... Frčanje nad seraki in navidez neskončno širokimi belimi površinami spreminjajočih se oblik in tudi s preko 100 km/h par metrov stran od oglatih granitnih sten...
Letenje s 100 km/h+ pri -19ºC je bilo nekaj najhladnejšega kar sem doživel, a vendar nekaj tako čudovitega! Včeraj je bil edini dan brez vetra, zato sem ga dobro izkoristil in odletel z omenjenega vrha v sosednjo dolino.