Objave

V nedeljo nam je končno uspelo opraviti planirano turo na Storžič. Tokrat sem bila cel čas blažena med mladeniči, ki so se zopet izkazali za super družbo. Pot skozi Žrelo nam je postregla z krasnimi zračnimi razgledi. Lagano sportski smo se vzpenjali in občudovali mogočne prepade, ki pozimi izgledajo povsem dostopne poti. Pretirane gužve na poti ni bilo, zanimivo pa je, da (razen nas) nihče ni imel potrebe po tem, da bi nosil čelado… Očitno premnoge nesreče v gorah niso zadostno opozorilo!
Zgodnja ura...

Za še eno leto bolj odraslega življenja sem si zaželel malo v nebo in želja se mi je k sreči uresničila. Tokrat nisem plezal po skali, temveč sem višino pridobival z jadranjem na termiki in v stebrih. Za prvič mi niti ni šlo slabo. Škoda pa za vnovično brnenje reševalnega helikopterja okrog Storžiča, kjer je spet ugasnilo življenje...

V soboto sta se na Kališču pod Storžičem zbrala kakšna dva ducata fatkotov, kjer so pod budnim očesom legendarnega oranžnolasca s pomočniki alpinci vadili vozlje in premigali svoje ude za dogodivščine, ki sledijo.

Eden mojih boljših poletov. Čeprav se je osnovni plan vožnje blizu terena zaradi prevelike termike in posledično meglic spremenil in sem vadil zavoje, mi je uspelo spraviti skupaj všečen 3 min in 33 sekund dolg filmček.

PS: Če kdo ni opazil slučajno - padalo je potiskano s snežakom! :):)