Objave

Nedeljo smo kljub slabemu vremenu vrhunsko izkoristili. Kljub lenobnemu vzdušju po petkovi požrtiji, smo se odpeljali na SZ pogledat, kakšna je razmera. Padla je odločitev, da gremo na Vrtaško Sleme. Do planine smo grizli kolena po plundri, potem pa je vzdušje postalo bolj zimsko. Sneg čez kolena, rahel vetrc in snežinke so nam delali družbo do vrha. Žal smo bili namesto v krasne sončne razglede tokrat oviti v meglo. V primerjavi s tropskimi temperaturami, ki vladajo v dolinah, smo bili v nedeljo deležni...

Po sobotnemu pikniku smo izbrali nekoliko krajšo turo, a vseeno impozanten vrh. Iz Mangartskega sedla smo se povzpeli po slovenski poti. Od začetka je bilo luštno in razgledno, nato pa vedno bolj megleno in odeto v žled. Dodatna previdnost je bila res nujna. Na vrhu smo ostali sicer brez razgleda, vendar v elitni družbi (Da vidimo, če kdo prepozna gospoda na sliki?). Tudi sestop je bila zelo pestra drsalnica. Še dobro, da je bila italjanska pot zelo vzorno in pred kratkim obnovljena.

Hvala Pajotu...

V nedeljo smo s pohodniško sekcijo obkljukali vzpon na Vbpanove špice. Še v temi smo štartali iz Kota po zoprni blatni poti. Kar kmalu smo se dvignili nad oblake in se strinjali, da so to verjetno najlepši razgledi kar smo jih v hribih deležni. Pot je simpatično zračna in izredno razgledna. Ponekod šodrasti predeli sicer malo kvarijo povprečje, vsekakor pa je to en lepših zavarovanih grebenov pri nas. Tudi na vrhu smo si res dali duška ter uživali v toplih sončnih žarkih in poležavanju. Na poti v dolino smo...

Sobotno dopoldne sva z Ano izkoristili za obisk Prisanka po grebenski poti. Popoldanske obveznosti so nama narekovale povratek v Ljubljano že ob 12.h, zato sva turo začeli zgodaj. Čeprav je bilo vreme zjutraj obupno (grozna megla, oblaki in celo dež) se je dan razvil v enega najlepših letos v hribih! Celotno pot in vrh sva imeli Prisank samo zase. Prve pohodnike sva srečali šele na poti navzdol pa še te bi lahko našteli na prste ene roke. Sončni vzhod in razgledi so bili vsekakor vredni tiste ure manj...

V nedeljo smo v žep spravili še eno pohodniško turo. Ker vremenarjem ni več za verjet na besedo, smo se odločili, da sproti izbiramo destinacijo – pač tisti vrh, ki bo imel najmanjšo kapo. Ožji izbor je nas je pripeljal na Pokljuko. Pvi plan je predstavljal “hišni vrh” Vodnikovega doma – Vernar. Krenili smo torej preko planine Konjščice. Sonce na Toscu je zgledalo je kar obetavno, vendar nas je za ovinkom čakalo zoprno presenečenje – Vernar je seveda imel kapo, ki je lenobno sedela na vrhu. Med malico in...

V nedeljo smo se praktično sredi noči odpravili proti Vršiču. Čeprav vreme na Mojstrovkah ni zgledalo preveč obetavno, smo si ob sončnem vzhodu že pretegovali noge. Prvo smo jo mahnili na Šitno glavo, saj je bila edina brez oblačka. Na vrhu smo bili deležni prave idile s krasnim razgledom na jug, vrh Mojstrovke pa še vedno zabasan.. Po kratkem posvetu smo se odločili, da nima smisla prečenje po grebenu proti izstopu iz Hanzovi poti. Južna pot je izgledala bolj obetavna – vsaj brez temnih oblačnih gmot in...

V nedeljo nam je končno uspelo opraviti planirano turo na Storžič. Tokrat sem bila cel čas blažena med mladeniči, ki so se zopet izkazali za super družbo. Pot skozi Žrelo nam je postregla z krasnimi zračnimi razgledi. Lagano sportski smo se vzpenjali in občudovali mogočne prepade, ki pozimi izgledajo povsem dostopne poti. Pretirane gužve na poti ni bilo, zanimivo pa je, da (razen nas) nihče ni imel potrebe po tem, da bi nosil čelado… Očitno premnoge nesreče v gorah niso zadostno opozorilo!
Zgodnja ura...

Danes smo s pohodniško sekcijo opravili še eno super turo. Ker vremenska napoved ni bila preve obetavna, smo prvotni cilj – Storžič čez Žrelo – ustrezno prilagodili in se raje povzpeli na Kamniško sedlo. Zgodnje vstajanje in hiter pohodniški korak, sta nam omogočila malico v koči že okoli 9. ure. Počakali smo še Bora, da je pritekel nazaj iz Brane in krenili pod pobočja Planjave, ter se po šodru oddrsali nazaj v dolino.

V nedeljo smo za drugo turo pohodniške sekcije izbrali drugi najvišji vrh Karavank – Vrtačo. Snega je le še za vzorec, tako da smo se lahkih nog sprehodili proti vrhu. Očitno se končno tudi v visogogorje vrača poletje, ki je postreglo s prijetnimi temperaturami za kratke hlače in poležavanje v travi. Na žalost so si enako mislile tudi kače med potjo – mislim, da smo jih celotna ekipa videli okoli 5, tako da previdnost ni odveč. Na koncu smo se okrepčali še s kosilom na Zelenici in odpeketali v dolino.