Medtem ko so se kar trije možaki spravili v N.C. smer v Veliki babi smo se Skali, Petra, Orion in Anže odpravili na ogled in analizo potencialnih snemalnih lokacij za nov projekt. Planinsko smo jo mahnili čez Jenkovo planino na greben med Babe. Vreme namenu ni najbolj služilo, saj so se vrhovi kopali v oblakih, čez grebene pa so se podile meglice. A nič ne de: prilomastili smo na vrh in zaključili v dolini, ko se je že pokazal sonček.
Štirje komadi smo se po službi odpravili lovit zadnje sončne žarke in barve jeseni v deželo Karničarjev. Zavoljo službenih obveznosti in kratkega dne smo po cesti odbrzeli do velikega travnika, od tam pa nekaj počasneje na nožni pogon strmo v breg. Po uri sopihanja smo sonce še ujeli na nebu. Od tam pa so se Dani, Gregor in Joško odpeljali po nazaj na izhodišče. Barve jeseni se počasi poslavljajo, zima pa na Jezerskem že konkretno trka na vrata. V dolini je že bila ničla, luže pa so že zamrzovale.
Na Jezerskem so razmere malenkostno bolj zimske kot drugje, kjer že poganjajo telohi, trobentice in drugo, med drugim poganjajo že tudi jagode :) No na -10C na parkirišču danes vendarle ni bilo preveč pomladno sredi dneva in tako sva luknjo med sestanki s Primožem izkoristila za (pre)kratko in (pre)cenjeno Smer izgubljene rokavice... Izlet je bil pomemben tudi zato, ker je v območju zgrajeno pravo letališče, kot nalašč za ostale zračne podvige v prihodnosti :)
Monika, Čapko, Šepetavec in jaz smo danes odkorakali po poledenelem terenu snegu naproti. Štart izpred Gorniškega centra Dava Karničarja na Jenkovo planino in od tam po severnem grebenu na Malo Babo. Snežne razmere so zanimive predvsem zato, ker je snežilo, ampak sneg ni padel na tleh, temveč povsod drugod. Največ ga je bilo na vejah in rušju prek katerega smo se plazili, v vršnem delu in na izpostavljenem grebenu (ne vem zakaj te poti nikakor nikoli ne doživljam lepše) pa predvsem na poličkah kjer se je bilo...