Ker sem v soboto na plezanju izvisela zaradi službenih obveznosti, sem danes dobila tolažilno nagrado.Pod budnim očesom izkušenega jamarja mi je bilo dano se podati v nedrje matere Zemlje in ugotoviti, da jamarjenje vseeno ni to, kar sem si predstavljala-ozki rovi, plazenje po blatu in hlastanje za zrakom. Panika in histerija skratka :)
Dobila sem vsega po malem, malo hoje, malo feratke, malo manevrov. In sklep: lušno je blo, blata in plazenja pa ravno prav!
Mare mi je dal zanimiv predlog za obisk brezpotij Rušice in Rigljice. Ker se med brezpotji najde tudi kakšen plezalski cilj sva jo v nedeljo na Rušico ubrala po Kuštravi smeri. Neeleganten začetek smeri s pašo po travi in grmovju mi sicer ni najbolj teknil. V spodnjem delu sem se tako navajal viset v pokončnem travniku, zgornji kamini pa so potem le ponudili nekaj lepega plezanja, dokler nisem priplezal v jamo in se dobesedno zaletel v strop. V poltemi sem tipal po vlažnih stenah in obupano iskal izhod skozi...
Večina FATkotov lepo korektno sestopa z vrhov, precednik si drzne skakati z njih, jaz pa sem se odločil za plazenje po drobovju gorá.
Sobotno vreme je bilo kar preveč lepo za odhod v Had, toda ni vsaka akcija zaključna jamarske šole Društva za raziskovanje jam Ljubljana. In to SKOZI Pološko jamo v dolini Tolminke!
Po noči v hotelu pod petimi zvezdami smo jo v soboto zjutraj mahnili s planine Polog proti planini Lašca, malo pod planino skrenili s poti in po cca. 2 urah hoje prišli...