Triglavska stena se je otepala dolgih senc, ki vsakodnevno padejo nanjo, a bilo je zaman. V dobri uri, ki smo jo udeleženci tečaja gorske fotografije kot pršuti izpostavljeni hladni burji premraženi prebili na izpostavljenem mestu, smo poslikali kar se sončnega zahoda poslikat da. Ko smo zaključili, smo jo urno popihali navzdol k bivaku na gurmansko večerjo v obliki dehidrirane hrane vseh oblik in barv... Do bivaka smo šli v petek...
Situacija je nanesla, da smo se v soboto usmerili v Jugovo grapo v osrčju Špikove skupine. Lagano sportski pričnemo ob 6:20 iz zelenega, brstečega Martuljka kjer že par mesecev ni nobenih sledi o snegu. A pogled pod vršace je obetal dobre pogoje in po 2 urah ˝šodranja˝ smo bili končno na snegu. Pod Tremi macesni si nataknemo dereze in zagrizemo v prvo grapo. Sneg, lepo pomrznjen, škriplje pod derezami, ko se ob vznožju Jugove ponudi bližnjica čez lep, z ledom zalit skok. Odličen majski ledeni jezik je bil...