Ideja je zaživela zelo na hitro. Jaz bi šla, on bi šel, torej greva. Brez nek hudih planov, tempa, sekund, kilometrov, torej “homoturistikus” s kajakom ob zahodni obali Cresa. Dobila sva še priporočilo za ogled otoka Zeće in Unije. Navtične karte sem si sprintala tukaj for free: https://www.dropbox.com/sh/hy1sjzhbqemcoe5/AADZu0pq0_T857dCUYq2Rdima?dl=0,
ostalo sva spakirala po občutku.
Seveda so DRYbag-i obvezni, čim lažja vesla, seakayak for two pa sva si izposodila kar v kampu Kovačine....
Vzhodna obala Cresa je večinoma divja in polna sten in skoraj nenaseljena (razen Beli in Merag). Vmes pa je polno majhnih samotnih prodnatih plažic, kar jo naredi idealno za raziskovanje z morskim kajakom.
Štiri dni veslanja je pokazalo nekaj več kot 100 km, mirno morje, robinzonsko spanje na samotnih lepih plažah in predvsem mir.
Vrnitev v civilizacijo sva kronala z večernim veslanjem v mesto Cres na sladoled. :)
Časa za dogovore ni bilo veliko, vendar nam je uspelo! Dogovorili smo dvo-in-poldnevni sea kayaking izletek na Cres v mešani zasedbi (FA: Ana, Miha, Damir in prijatelja iz Zagreba: Ivana in Ozren). Na koncu smo veslali samo štirje, ker se je Ana odločila za aktivno hermetičen dopust in ostala v Cresu. Zame je to bila šele druga izkušnja v kakršnemkoli od teh "Plovil z Vprašljivo Stabilnostjo TM" in sem bil kar malce nervozen. Ostali, bolj izkušeni kajakaši, niso bili nič manj vznemirjeni ko nama je prijatelj...