Objave

V nedeljo sva se z Rokom odpravila do Suhadolnika, preko Taške proti Kočni. Razmera do melišča je čisto jesenska, razen nekaj poledenelih gladkih skal. Sonce naju je pričelo greti malo za odcepom proti Kočni, na travniku pred meliščem pa naju je presenetila cela jata gamsov. Kakih 300m pod vrhom se je pojavil trd in pomrznjen sneg, ki se ni prediral. Z veseljem sva popikala proti vrhu, pomahala Anžetu v daljavi, na poti nazaj pa še malo poležavala na soncu v mehki travi in družbi gamsov. Bivak v bližini naju...

Danes smo sli lepi razmeri naproti Jan, Jaka in Boštjan. Po voznji mimo karavank in julijcev je padla odlocitev za z julijce. Na obzorju se kazalo okno lepega vremena. Poskusili smo sreco na Koku, kjer se po pol ure prikazalo sonce in vztrajalo do vrha Monte Cocca oz. Koka. Po celcu smo vijugali dokler nismo prisli do juznaka, nato pa obrnili nazaj na vrh Lepega Vrha oz Monte Cocca. Tu je bila bolj kot ne predirajoca skorja, zato smo sklenili da se enkrat ponovimo spust z vrha Monte Cocca. Po lepem pršičku...

Danes dopoldne sva šla z Dušanom preverit stanje grap in grapic v Begunjščico. Našla sva Rožičevo nedotaknjeno, kjer se je napihan sneg na trdi podlagi prediral pod težo smučarja med hojo, ne pa med smuko. V grapi, ki ji ne vem imena, skrajno desna, vidna že od avta - mogoče sestopna?, pa je bilo mehkega snega bore malo, le trda in mestoma ledena podlaga, idealna za pikanje.
Smuka v grapah odlična, po plazu pa primerljiva s smučiščem.
V Lenuhovi sva videla vsaj 4 plezalce, v sestopni 2 in 1...

Z Borom sva se odpravila, kot da bi se šla na Šmarno mal pofočkat, ko je skor čist vseen kdaj se spraviš gor, ampak nama je vseeno zneslo, mal je blo treba luni s čelko pomagat.
Na poti sva srečala navdušenega turnega smučarja, ki je veselo brusil robnike po skalah (mal pa sem mu zavidal).
Spodaj meglenkasto, zgoraj sončno vreme, opoldne na sončnih legah južn snek do podna, pri poznem drajsanju navzdol pa že zoprna 3 centi predirajoča se debela skorja, ki te čisto ustavi in zdrgne kolena. Preberi več

Podrobnosti so očem in umu včasih nevidne.
V nedeljo sva se z Jurijem v odpravila plezat Srebrnjakov Severozahodni steber, vendar so naju v steni pričakale že 3 naveze. Na srečo sva imela skice še za Bratovsko tako da odločitev kljub kratkemu cincanju ni bila tako težka.
Smer je več kot zadovoljila najine želje, zelo dobra skala in odlična plezarija v vseh cugih, vendar nama je vzela celotna tura, kar precej več časa kot sva računala (14 ur). Do vrha sva bila sicer za uro daljša kot po vodniku...

Odlična izbira lokacije naših inštruktorjev nas je iz meglenokisle lj kotline pripeljala na idilično zasneženo s soncem obsijano planinco Jezera. Na poti smo sredi ceste pobrali za celo družino izgubljene smučarske opreme, vendar z odkupnino ni bilo nič. Med praženjem na soncu smo opravili z izpiti, nato pa odrinili še na Veliki Zvoh. Vmes se je za trenutek skrilo sonce, nebo je spremenilo barve in razkrilo pravo naravo ene od naših članic. Več o nezemljanih in soncu pa na fotkah.