Objave

Po dveh letih je bilo že nujno, da spet šibava v Paklo, za razliko od ponavadi pa sva zraven povabila še "tastare". Nekak sva jim hotela pokazat zakaj prideva na obisk samo takrat, ko je slabo vreme :) Malo za hec in malo zares...nardila pa sva jim nepozaben izlet. Mojga fotra pa sva po cca 52letih ponovno spravila v steno. No zdej bo pa spet plezat začel pr 70ih. Edino prav :) Mi2 pa sva se še posladkala z Anića Kukom in Brahmovo smerjo. Zadovoljna...zdej za praznike nebo treba v gužvo ampak na kak manj...

Po dolgem poležavanju na plažah in letošnji mega vočini sva mogla presekat in se it malo razgibat. Seveda pa je glede na atrofirano telo treba izbrat nekej primernega. Če prej večino ležiš je primerno, da potem vsaj sediš in ne takoj na noge :) Pohorje ti postreže z idiličnim kolesarjenjem. Štartala sva iz mariborskega pohorja, natančneje iz Areha. Po makadamskih gozdnih cestah, kolovozih, brezpotjih, strugah, smučiščih... sva se premikala v smeri proti Kopam. V kočah, ki jih na Pohorju res ni malo sva si...

No, par "fegičev" pa ena bejba smo se odločili malo presekat zimsko idilo in odpujsali u istro na pustno plezanje. Ker smo vsi pomalem nori, smo se imeli noro. Plezali smo res veliko zato ni bilo časa fotkat, posledično je plezalskih fotk manj. En dan smo se zvirali u limcu, dva dni pa v Rovinju. Glede na nakaj vetra in občasna oblačnost je bila to idealna izbira. To, da nas ni čisto nič zeblo ravno ne moremo reči ampak sej je zima, smo bili dobro oblečeni, ker u freeapproved-u to itak vemo kako gre, glede...

Da se krizo lažje preživi je treba it nekam, kjer je lepo in točno to sva danes naredila z Ladotom. Iz Srednjega vrha sva jo mahnila na Vošco. Vreme je bilo kar pretoplo kot zgodaj spomladi, zato je tudi sneg bil precel težak. Nič zato, zgoraj sva pofurala še zadnje nepovožene flanke in potem na juriš po gozdu dol. Res zadovoljna sva na Petrolu obrnila še en kufe in nazaj...

Da sem s piko na i zaključil svoj teden v hribih, sem Đanija nahecal, da greva plezat Dolgo nemško smer in se je strinjal pa sva šla. Zjutraj sem 15min zamudil ker je bila budilka pretiha ampka, ko me Đani poklical je bilo dovolj glasno:) sem pa v hitenju in naglici pozabil svojo čelado, zato imam njegovo :) Še zmeraj sva bila dovolj zgodna. v Steni ni bilo občutiti pretirane gužve, v najini smeri so bili še štirje. Jaz sem plezal kot drugi, Đanozo pa je pridno izbiral "variante". Malo soliranja , precej več...

Po dveh dneh potikanja v Julijcih sem v dolini doživel pravi šok zaradi vročine zato sva se z Ladotom na hitro odločila da šibava splezat nekaj severnega :). Idealna izbira ne predolgo, ne pretežko, ne prevroče. Prvo polovico smeri sva bila v megli drugo v soncu, nikamor nisva hitela, skratka uživala. Enkraten dan v enkratni družbi :)

Za nedeljski mega vroč sončen dan smo se združili Bor, Blaž, Monika in mi2 z Majo. Cilj smo si zbrali v italijanskih Belih Vodah. Neglede na relativno zgodnji odhod od doma smo se na cca. 2urnem dostopu pražili na vročini in gagali kot mule :) no potem na koncu kakšen Mule-bar vse reši. Mi trije z Borom in Majo smo si izbrali smer servernega raza v Visoki Beli Špici, Blaž pa Monika pa sta plezala v nasprotni steni tako da smo se dobro slišali in tudi videli :). Naš raz je res enkratna izbira, strm...

Po fantastični istrski poroki (ne najini :) sva se za par dni odpravila na Krk. Zasidrala sva se v kamp Mali v Baški. Temperature niso bile prav nič podobne majskim. Vroče je bilo ko pes :) ampak sva vseeno spravila skupaj 2 dni plezanja in en dan fantastičnega kolesarjenja. Iskreno Krk nudi res hudo plezarijo, kolesarjenje, pohodništvo ampak ob malo nižjih temperaturah :) takrat je manj možnosti, da naletiš na kače in črne vdove hehehe, nisem si zmislil ampak piše na opozorilni tabli :) Sicer pa toplo...

V petek sva z Blažem že pred sedmo prispela Martuljk, da bi šla u Luciferja pa sta naju prehiteli že dve navezi. Pri -10 stopinjah sva sklenila, da nebova čakala in sva obrnila proti Bohinju ter splezala Slap v soteski, ki je nasproti Vis-a-vis-a. Lušten slap dolg cca.200-300m. Blaž mi je tokrat odstopil plezanje naprej in potrpežljivo "zihral" vseh 5 cugov . Dober led in super družba sta naredila še en lep dan.

Po oklevanju bi ali nebi, sva se na koncu le odločila, da greva malce raziskat Biokovo in poplezat po dalmatinskih stenah. Oba precej načeta od prehitrega tempa doma sva plezala precej manj kot sva načrtovala ampak baterije so se pa napolnile nazaj na 100%. Spoštovanja vredne stene Biokova so razlog za čimprejšno vrnitev. Fantastično vreme in visoke temperature se postregli tudi s 1.novembrskim kopanjem.