Enkrat na leto, ko se narava pripravi k dolgotrajnemu spancu, ko se ljudje in živali zavlečejo v svoje brloge, ki jih za ugoden spanec prekrije snežna odeja...se prebudi Zimski človek. Snežna odeja mu je najljubše igrišče, mrzli, nedostopni kraji pa njegov vrt, kjer ponovno zaživi. Snega in ledu se ne ogiba kot hudič križa, ampak se ga veseli prav po otroško. Po njem hodi, rije, koplje, pleza, v njem spi in se z nim hrani. To je njegovo veselje. Kajti on diha jedek mrzel zrak in po njegovih žilah teče adrenalin. Zimskemu človeku pravimo tudi Alpinist:)
PS: na Raduhi sem bil, snega je pa....juhuuu!:)