Zakaj pa ne skozi hrib ...

 

Večina FATkotov lepo korektno sestopa z vrhov, precednik si drzne skakati z njih, jaz pa sem se odločil za plazenje po drobovju gorá.

Sobotno vreme je bilo kar preveč lepo za odhod v Had, toda ni vsaka akcija zaključna jamarske šole Društva za raziskovanje jam Ljubljana. In to SKOZI Pološko jamo v dolini Tolminke!
Po noči v hotelu pod petimi zvezdami smo jo v soboto zjutraj mahnili s planine Polog proti planini Lašca, malo pod planino skrenili s poti in po cca. 2 urah hoje prišli do (zgornjega) vhoda v jamo. Najprej malica, nato preoblačenje v jamarske "skafandre", natikanje pasov, čelad ...

Malo čez 10. uro pa skoraj dobesedeno z glavo v zid - vstop v jamo je za jamarje selektiven, kar se tiče širine/debeline. Še dobro, da že na začetku.
Sledilo je nekaj basanja, sestopanje/oddrsavanje ob poševnih stenah, kratki spusti čez strme stopnje tudi ob pomoči vrvi. Nato nekaj daljših spustov ob vrveh, pa spet plazenje skozi ožine, drsanje po riti, kaminsko sestopanje in še in še disciplin je bilo, vseh niti ne bi znal poimenovati (no ja, mogoče po barvi modric?).

Vso pot pa je vleklo okoli ušes - prepih je za jamarja znak, da se jama nekam nadaljuje. K sreči so izkušenejši jamarji poznali pravo pot, sicer bi se prav zlahka lahko izgubili v tem spletu rovov in dvoran (vseh skupaj so doslej tu namerili 10,8 km!).

Nismo pa videli prav veliko kapnikov in drugega jamskega okrasja, saj tega zaradi neugodnih klimatskih razmer v gorskih jamah večinoma ni. Pa vlakca tudi ne, seveda.

V jami smo oddelali cel šiht - skozi spodnji (iz)vhod, 561 m niže od zgornjega, smo izstopili tik pred 18. uro in med sestopom proti pl. Polog doživeli temperaturni šok (v jami je bilo vsaj 20 stopinj hladneje kot zunaj).

Če bo kdo od vas med hribolazenjem kdaj padel v kako jamo, naj nujno javi koordinate. No, tudi če ne pade.

 

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...