Kot za skoraj vsak praznik po navadi, je seveda bilo treba iti kaj pogledat na višje. Vreme za vikend je bilo idealno, pa tudi nič obveznosti ni bilo glede alpinistične šole. Nekaj tuhtanja je bilo večer prej, a vendar sva se s svakom odločila, da pot ubereva nekje s Pokljuke.
Ura zvoni 3:30 zjutraj, a vseeno ni šlo brez kakega snooza, se razume :) Ob 4:00 se odpraviva proti Rudnemu polju na pokljuki. Kot ponavadi, usaj polovico poti sem prespal, drugo pa predremal. Ob 5:45 s prelepim sončnim vzhodom začneva pot proti Viševniku in ga kmalu že osvojiva, kot drugi na njem. Izgledi so seveda izjemni, še dobro da sem moji ukradel fotoaparat, da sem se lahko igral s fotkanjem. Zgoraj sva se nagledala očaka in se hitro odpravila proti Malemu Draškemu vrhu, na katerega sva se povzpela po grapi, ki pa ni bila nič kaj položna. V cca 1 uri sva tudi z Malem odpravila in po grebenu prečila na pot proti Velikemu po malce neugodnem in zelo izpostavljenem brezpotju.Vmes ni šlo brez malice, nato pa pot naprej po grebenu do Velikega. Pri vzponu zgleda da sva bila tako zelo zanimiva, da sva še eno gručo gamsov ujela pri vohunjenju za nama. Še zadnji vrh osvojen, nato pa sva se odpravila dol na Studorski Preval in mimo Planine Konjščice proti Rudnemu Polju. Zgodaj zjutraj žive duše nikjer, a vendar po 10:00 uri ko sva že sestopala, pa ljudi ko beguncev na balkanski poti.Napovedan je bil vetrič, a zgoraj je bilo brez sapice. Seveda intenzivnost vetra je pri meni zelo površno merjena, ker sem doma iz vipavskih koncev. Danes mi vleče do 140 km/h pred hišo, pa niti ni kaj hudega sploh.
Tura je bila izjemna z lepimi razgledi, porabila nam je cca 5:30 ur hoje.
Lep pozdrav! :)