TTSM1: Iz oblačne juhe v sončni zimski raj

Zima nam je v zameno za vse oblačne, snežene in vetrovne dneve, ko smo morali čepeti doma oz. v zavetju gozda, podarila prve dneve v marcu.
Splačalo se je počakati - konec februarja so vremenske karte končno začele risati 6 dni lepega vremena, najlepšega v letu 2013 dotlej. Za prva dva dni (četrtek in petek) je bilo vnaprej jasno, da bosta plazovno kritična – prve višje temperature skupaj s soncem po sneženju so vzrok za spontano proženje plazov mokrega snega. Ogledni (jamarski) turi nad Pokljuko v četrtek in petek sta moje predvidevanje o snežnih razmerah v naslednjih dneh potrdili in obetali so se idealni dnevi za uresničitev večletne želje - prečenja Julijcev po Triglavski turnosmučarski magistrali (TTSM), slovenski "visoki poti" (Haute Route).
V manj kot enem dnevu se je vabilu odzvalo 11 FATkotov in v soboto zjutraj smo se prvič prešteli v Ribčevem Lazu. Po nekaj logističnih kolobocijah z avtomobili (eno izhodišče, a 3 sestopne doline) smo se z gondolo potegnili v meglo na Vogel in začeli smučarsko popotovanje po Julijcih: Vogel – Komna – Prehodavci – Kredarica – Krma.


Najprej spust po smučarskih progah na Zadnji Vogel, nato pa stran od smučišča in z nosom za markacijami magistrale. Zaradi megle in kar velike debeline snežne odeje je bila orientacija precej zahtevna, še posebno po prihodu iz gozda na plano. Tu in tam je bila v pomoč GPS sled poletne poti, doživeli pa smo tudi slavno Garminovo "polkrožno obrnite" (nekaj 10 m smo že lezli po JV pobočju Bohinjskega Migovca nazaj v smeri proti Voglu!). Nad 1600 m se je skozi oblake začelo kazati sonce in skupini dalo dodaten zagon tja proti Konjskemu sedlu. In res smo na približno 1700 m prišli iz oblakov v kristalno jasno, prav kičasto vreme. Po počitku in malici smo po malce pokvarjenem pršičku odsmučali v Snežno konto, nato spet vpregli pse in se vzpeli pod Podrto goro. Namesto spusta v senčno Tolminsko Lakev smo izbrali vzpon na sončen vrh Govnjaškega kuka in se tam naužili fantastičnega razgleda.

Prva strmina z G. kuka proti pl. Govnjač nas je presenetljivo čakala še s pršičem, v nadaljevanju pa smo po zoprni skorji presmučali strma pobočja južno nad pl. Govnjač. Govori se, da znamo iz smuči narediti uporaben aki, zato je Maja med zavojem (nehote) poskusila ponoviti Sonjino štorijo z Lanževice in že smo dobili cmok v grla. Pa je Tanja kot iz čarodejeve škatle privlekla opornico za koleno in akija tokrat ni bilo treba delati. Do Doma na Komni smo prišli v času zahoda sonca. Mare je "odskorjal" v dolino, ostali pa smo se nagnetli v že nabito polno kočo, se napojili in uživali v večernem druženju. Hvala šefu koče Hermanu za gostoljubje in vso logistično pomoč, zdravnikoma GRS Maribor in GRS Bohinj pa za urgentni pregled Majinega kolena! Maja je dobila na izbiro modro in rdečo tabletko; izbrala je rdečo, ki ji je omogočila nadaljevanje prečenja ...

Fotografije Mihe G. in film Mihe Š.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...