Po prvem tipanju za razmerami nad Vrati pred mesecem dni, novoletnim plezanju v Omišu, je končno prišla na vrsto prva prava zimska tura letos. Razmere na severni strani Kamniško-Savinjskih Alp so sodeč po vseh objavah vrhunske. Zato sva z Urbanom za prvo uvodno turo odšla v Logarsko dolino. Plan je bila Vzhodna smer v Rinkah, pa sva se zaradi neuplezanosti in gužve preusmerila proti Turski gori.
Pred nama je bila že ena naveza, ena naveza pa je skoraj istočasno vstopila na greben Turske gore. Slednji je bil tudi najina možna izbira za ta dan, a mu manjka malo več snega. Ljudi v Logarski dolini zaradi odličnih razmer je toliko, kot da bi bilo poletje. Samo v Turskem žlebu jih je bilo petindvajset, praktično v vsaki smeri pa sva lahko zapazila tudi kakšno navezo.
Dostop do stene ponudi nekaj gaženja, a takoj ko se teren postavi pokonci, te pričakajo idealne razmere - škripavček in led! Zaradi vrhunskih razmer celotno smer preplezava nenavezana. Malo naju je skrbel le balvan proti vrhu smeri, ki ob premalo snega ponuja rahlo zračen prestop po prečki. Sam sem potegnil špuro naravnost navzgor in sem prišel na prečko že mimo blavana, Urban pa je balvan - ravno dovolj snega, star prusik za samovarovanje in rob, kjer si se lahko super prijel - prestopil brez večjih težav.