Ta vikend sva se z Maretom namesto na ljubljanski maraton odpravila na maratonsko turo po grebenih nad Rezijo. Tik za mejo in le dve uri vožnje iz Ljubljane se nam ta dolina še vedno (na žalost!) zdi predaleč in ostaja le kraj iz tistih pravljic iz otroštva…
No, midva se tokrat prepričala, da nikoli nisi prestar za pravljice pa čeprav zverinic nisva srečala. Res pa je, da sva se večinoma pohajala visoko nad dolino in je marsikatera skrivnost (zaenkrat) ostala skrita. Privabila naju je pot, ki vodi po grebenih nad Rezijo in je izredno razgledna, nadvse uživaška in razgibana, a tudi dolga in dokaj zahtevna. Pot je sicer označena z rdečimi trikotniki, v resnici pa je to bolj označeno brezpotje.
Dnevi so že prekratki, da bi turo opravila v enem dnevu, a to bi bilo v vsakem primeru škoda, saj sta ob poti kar dva bivaka in gotovo se splača vzeti čas; brez težav se tura še podaljša tudi na tri dni. Midva sva začela v vasi Korito, se vzpela do sedla Med Baban, kjer se začne grebensko prečenje. Dolg, razgiban in neverjetno razgleden greben pripelje na Visoki Kanin, od tam proti SZ čez Vrh Krnice do bivaka Marussich, naslednji pa le še uživaško sprehajanje preko Žrdi do sedla Buja in navzdol do Solbice, od koder je še 5 km nazaj do izhodišča.
Opisov je na voljo dovolj, zato tule le še povabilo na turo in nekaj slik. Malo več pa na blogu.
.
