Steber revežev, V-/IV+, 500 m

V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati.

Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah, kamor naj bi vtikal prste oz. se prisesal s priseski na dlaneh. Je bilo lažje na moč čez previs, bogve, kaj si je mislila Slavi,
ko sem tako dolgo štrikal. Nadaljevanje je lažje, v vseh raztežajih sva varovala, vendar naju je že spodaj odneslo preveč v levo in sva zato nehote pristala tudi v levi varianti smeri (česar pa se takrat še nisva zavedala, skice so pač tako poenostavljena predstavitev območja plezanja, da lahko vse elemente s skice najdeš na več krajih). Klini so kar zmanjkali, zato sva uporabila svoje, krušljiva skala pa je botrovala nekaj bolj švoh štantom.
Najtežjemu mestu (V+) v varianti sva se očitno izognila 10 m v levo po nekoliko krušljivem žlebu. Ko sva nad sabo zagledala tisti od daleč opazen kamin, pa ni bilo več dvoma, da sva v levi varianti, sledil je cel cug prečenja po polici v desno do začetka "črne zajede", V-. Lepo je bilo biti spet v pravi smeri in tudi plezanje je zato malo bolj steklo, en-dva-tri sva bila na vrhu. V smeri sva bila dobrih 7 ur, res veliko časa sva porabila spodaj v lažjih cugih, kjer sva lutala levo in desno in krajšala cuge ter se igrala s klini.
Od tistih slavnih platk sredi smeri sva tako imela bolj malo plezalskega užitka in steber bo treba obiskati še kdaj - z "GPSom".

Sestopila sva po grebenu do škrbine med Zadnjo in Veliko Mojstrovko, nato pa naravnost dol, po smučarski varianti, seveda. Samo snega žal še ni bilo.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...