Srednja Ponca v megli nad Tamarjem

Aladin je še zjutraj kazal ugodne razmere za pobeg na lepše v gore, a vreme tokrat res ni sodelovalo. Deseterica se nas je odpravila v Tamar, konkretno na Srednjo Ponco. Nekaj let je že minilo od zadnjega obiska, a pot je še vedno strma, celo bolj kot se je spominjam. A nič ne de, tako hitro smo pridobivali višino, da smo se naenkrat znašli v objemu goste megle iz katere je občasno naletaval sneg, srež pa je pobelil pokrajino. Na žalost v vršnem delu tudi skale, zato je bil potreben previden korak. Pogostim postankom in eni na pol zlomljeni nogi navkljub, smo bili v manj kot treh urah od avta že na vrhu. Razgledov nismo užili, saj je bila vidljivost omejena na nekje 30 metrov. Močno je zadišalo po zimi in kljub lepemu mrazu šestih stopinj pod ničlo smo se veselili kot mali otroci in se veselili snežink! Po enako strmem sestopu smo se na hitro okrepčali v koči in nadaljevali domov... Zima, pridi! Mi te čakamo :)

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...