Podrobnosti so očem in umu včasih nevidne.
V nedeljo sva se z Jurijem v odpravila plezat Srebrnjakov Severozahodni steber, vendar so naju v steni pričakale že 3 naveze. Na srečo sva imela skice še za Bratovsko tako da odločitev kljub kratkemu cincanju ni bila tako težka.
Smer je več kot zadovoljila najine želje, zelo dobra skala in odlična plezarija v vseh cugih, vendar nama je vzela celotna tura, kar precej več časa kot sva računala (14 ur). Do vrha sva bila sicer za uro daljša kot po vodniku (7h), kar sva tudi pričakovala. Časa za fotkanje in meditiranje ni bilo - zdaj razumem Borčija, ki vedno priganja:)
Zapletlo (štrik in najino dojemanje časa) pa se je pri sestopu, ki zahteva ali zelo zbrano plezanje po II oz III ali pa 5 - 6 kratno abzajlanje.
Lovila sva zadnje žarke svetlobe in prišla z mehkimi nogami na melišče s prižganimi čelkami, potem še malo tavala po gozdu (borovnice še rastejo - njami) iskala potko, filozofirala o survivalu ter bivakiranju in tik pred avtom dočakala prve kapljice dežja.
Še dobro da sva vse detajle prej premlela in splanirala:)
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...