Špik Hude police II.

V soboto smo z Andrejem, Tomijem in Tosjo (skoraj) sredi noči krenili iz Ljubljane proti Zajzeri. Še rahlo zaspani in v trdi temi smo se mimo tekaške proge napotili proti (očitno popularnemu) žlebu v Špiku Hude police. Konjenica je bila sicer v rahli prednosti, vendar smo jim pešaki tesno dihali za ovratnik. Čez spodnji, od plazov razdrapan del, se mimo zaledenelih slapov povzpnemo do vstopa v žleb. Tisto malo stopinj nesrečnikov, ki se pomotoma ali iz mazohizma podajo v teren v izključni domeni turnašev, je bilo težko slediti, tako da sem se v spodnji tretjini žleba pošteno nagaral. Višje nas je zajela megla in nam družbo delala vse do izstopa, kjer se ji je pridružil še ne preveč prijazen veter. O kakšnem Pecolu ter oh in sploh razgledih ni bilo ne duha ne sluha, zato smo po hitrem postopku obrnili in vrh pustili za naslednjič. Dilce so v vršnem delu škrtale, kako je bilo niže točno ne bi vedel, vendar sodeč po obrazih konjenikov je bilo več kot ok, saj se jima je smejalo še celo pot nazaj.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...