Napovedno poslabšanje vremena pomeni, da bomo lahko končno spet kakšen dan v dolini, ne da bi gledali bele vršace.
Toda z očetom sva morala izkoristiti še zadnje ure pred padavinami. Včeraj (19.1.) sva tako skočila na Rodico z južne strani - iznad Ruta. Z avtom do odcepa za Bizle, nato še v temi peš po gozdni cesti proti mladinski koči; strnjena snežna odeja je bila kakih 100 m nad avtom. Počasi se je začelo daniti, med "pikanjem" po trdi grapi levo od Jehlca sva občudovala jutranje barve in orografske oblake na vrhovih predgorja Julijskih Alp. Nad gozdom naju je zadel veter, ki je že pihal okoli 15 m/s, Rodica pa je kmalu po dotiku sončevih žarkov snela oblačno kapo. Po dobri uri sva bila gor; večji del Bohinja je bil že pod oblaki, ki so se prelivali čez Peči zahodno od Rodice, visoka oblačnost pa je skrivala sonce. Testno sem zapeljal naravnost proti jugu in ker so robniki novih dilc odlično prijeli, sva odsmučala z vrha po Runžni (III+, 450 m) naravnost na jug. To je tisto pravo za psiho: povsem odprt teren, strmina slabih 40°, sneg trd (pomrznjen srenec), spodaj pa lijak - grapa. Do grape sva lepo elegantno vijugala, po pribl. 100 m visoki grapi pa sva precej abručala, saj je bil na njeni sredi leden konkaven jarek. Tam se pač ne da obračati, ne da biti repe odnašalo repe smuči. Nadaljevanje po mulatieri je bilo potem otročje lahko in ob 9h sva že bila v dolini. Uro kasneje je bilo že vse zabasano, dve uri kasneje pa je že rosilo. To je bil eden tistih vremenu "ukradenih" dopoldnevov - taki so najslajši. :)
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...