Pršivec čez noč

Konec delovnega dne smo jo mahnili mimo jezera na planino Vogar in od tam nadaljevali po sveže razriti gozdni cesti do še več novih razritih cest v osrčje TNP. Nove ceste so si kar sledile, edino jim je bilo le to, da so bile urezane pred kratkim in da so bile precej blatne. Planinska pot se tako večkrat izgubi v slabe 4 m širokih regionalnih povezavah. Namesto markacij, bi bila morebiti koristnejša cestna navigacija ali pa cestni smerokazi v ta večjih križiščih. Predvidevamo, da je vzrok v gradnji novih prometnic lubadar, zadnji podaljšek s skritim gradbiščem in bagri, pa verjetno prijeten vikend. V obupno soparnem vremenu smo pogledali čez rob, kjer nas je zelo hitro streznil vlažen zahodnik in nas je ujela noč. Napoved vetra ni obetala takšne jakosti, a smo se počasi navadili, da bo naše čakanje jutra vlažno. Oblaki, ki jih je veter rinil čez grebene, so nam pripravili pravo predstavo in nam skrajšali čakanje vzhoda. Vmes nas je dohitel še zapozneli planinec, ki je užgal direktno varianto z jezera prek strmin, kjer se je na bogato obložil s klopno golaznijo. Zjutraj smo mimo brezen nadaljevali do planine Viševnik in od tam do Črnega jezera. Vmes smo prečkali neke sorte đunglo Julijskih Alp in se pazili kač. Pot smo zašilili prek planine Viševnik in direktne poti nazaj na Vogar, ki vodi mimo enega globljih brezen v Sloveniji.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...