V soboto sem se skupaj s Tjašo, Duletom in Davidom odpravil v Kamniške Alpe. Plan je bil, da gremo preko Virensa (IV/III, 160 m) na Kogel, nato še preplezamo Štruco in potem prespimo na Bivaku pod Grintovcem. V nedeljo pa preplezamo Južni raz (IV/III, 350 m) v Skuti.
Štartali smo zgodaj, zato, da bi imeli dovolj časa za dva vzpona in da se ne bi preveč utrudili, saj smo imeli v ruzakih vode in hrane za dva dni. Pa tudi cepini in palice so se znašli v ruzakih. David je šel v steno s sixpackom piva. ;) Ruzaki so bili zelo pretežki.
Dule kot pravi friko je hotel do vznožja Kogla kar v croxih. ;) Fantje smo poskrbeli za tak tempo, da Tjaši pulz ni padel pod 170. ;) Pod steno Kogla smo takoj doživeli prvo streljanje s kamni. Smer smo hoteli preplezati po smeri prvopristopnikov, vendar nam mokra stena v kaminu to ni dovoljevala, zato smo na drugem štantu ubrali desno varianto. Kar se je izkazalo za srečno izbiro, saj je ravno takrat ena naveza, ki se je spuščala dol po tej smeri sprožila pravi mali skalnati podor. Velika skala je poletela dol po kaminu in skorajda zadela eno navezo za nami, mi smo bili k sreči v zavetju oz. že v desni smeri. Tistadva za nami sta se ustrašila in se kar obrnila ter odhitela nazaj do vznožja stene Kogla. Bilo je res blizu.
S cmokom v grlu smo nadaljevali s plezanjem. Do gredine je bila skala krušljiva. Šele nad gredino smo začeli uživati v plezanju, saj skala ni bila več krušljiva in tudi nobene naveze nad nami ni bilo, ki bi nas 'streljala' s kamni. Hitrostnega rekorda v plezanju nismo dosegli saj smo skupaj imeli ravno prav opreme (dva kladiva, nekaj klinov in 3 frende), zato smo se morali na štantih čakati. Tudi z vremenom nismo imeli sreče, saj smo v Koglu skoz plezali v oblaku. Na vrhu smeri se nam je za kratek čas pokazalo sonce. Utujeni od teže ruzakov in zelo slabe vidljivost smo se odločili, da plezanje v Štruci spustimo in da gremo do bivaka. Sneg na Velikih Podih, neshojena pot in slaba vidljivost nam so kar nagajali, da smo našli pravo pot do bivaka. Ko smo prišli do bivaka se nam je oblak odmaknil in kmalu smo ugotovili, da bo povsej verjetnosti Skuta morala počakati na boljše razmere. Bilo je preveč snega na dostopu in nekaj ga je bilo še v sami smeri.
Nov bivak je res zakon. Lep, prostoren in čist. Taki bi morali biti vsi bivaki. Drug dan smo po ne ravno zgodnjem vstajanju odpravili v dolino preko Kokrškega sedla. Na poti domov se je Tjaša spomnila, da bi rada jedla trojanske krofe. Zato je padla ideja in smo šli še malo pofrikat na Vransko in nazaj smo se ustavili še na Trojanah. Vikend smo v celoti izkoristili. ;)
Tjaša in Dule sta bila prvič na alpinistični turi v hribih.
Foto: Dule se je igral z mojim fotičem.