Še sreča za češnjo na torti! Vzhodna grapa na Tosc je poleg razgledov v (končno!) sončnem vremenu edino zaradi česar se splača podat na ta dolg "križev pot". Kakšnih 20 članov našega preljubega turistovsko-športnega društva se nas je podalo na cilje nad Pokljuko, od Viševnika, do Malega in Velikega Draškega vrha ter čez omenjeno grapo na Tosc. V danih razmerah je smuka bolj kilava oziroma za ljubitelje klasične pomladanske turne smuke največ povprečna. Januarja ne vem kdaj sem nazadnje (če sploh?) videl talne plazove in obupno gnil sneg na prisojah pod Toscem. Gamsi so imeli namreč na obširnih področjih brez snega na rjavi travi randi in so se pridno pasli na vročem soncu. Grapa v Toscu je odlično narejena v spodnji polovici in dobro narejena v zgornji. Sneg je škripavček spodaj in kložica zgoraj, vendar oboje lepo plezljivo in prehodljivo. Z vrha razgledi kičasti kot vselej, gneča na okoliških vrhovih nepopisna. Šlo je torej bolj za hojo s smučmi kot kakšno smučanje oziroma meni osebno tole gori-doli po gnoju, ledu, kucljih, vmes pa še kup skalovja ni najbolj pasal. Ampak sonce in odlična ter številna družba društvenih kolegov oddtehtajo prav vse kapljice znoja in v srcu kot vselej pustijo lep spomin na avanture s prijatelji! Fotografije smo prispevali Marko, Jani in Anže.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...