Za vikend smo šli pogledat kako se drži tropsko vreme pri severnih sosedih. Prav tako se je ponavljal vzorec z vsakodnevnimi nevihtami in nočnimi neurji. Prvo noč je v zaprti dolini bučanje grmenja močno odmevalo in bes naba zaneslo vse do naše namestitve na neke sorte kmečkem turizmu. Neke sorte zato, ker imam kmečki navadno v mislih po prijaznosti in gostoljubnosti, teta s kratko pristriženimi lasmi pa ni postregla ne z enim ne drugim. Ni kaj, včasih se zgodi tudi najboljšim gostiteljem... V petek smo po še kar razburljivem delovnem tednu itak vsi samo popadali v postelje. Naslednje jutro smo Nejc, Petra, Skali in jaz spoznavali bližje plezališče, Dule in Špela pa sta vsak v svojo smer in s svojim tempom gonila becikla. Popoldan smo zaključili v gostilni v Gmundu s krajšim ogledom starega mesteca in zanimivega gradu. Drugi dan smo jo mahnili v višje umaknjeno plezališče v želji po hladu, a ga nismo doživeli. Prav obupno vroče (in soparno) je bilo, a je dobra, hrapava skala in 0 gneče (nič! nula! ni bilo žive duše!) odtehtala nekaj dodatnih znojnih kapljic. Špela in Dule pa spet vsak po svoje na biciklu. Popoldan smo jo odvihrali nazaj v Slovenijo in ugotovili, da se še vrnemo, saj so kraji lepi, bistveno manj obljudeni, skala pa hrapava in smeri krasne ter vzorno opremljene.
