Mogočni dvatisočak nad Zadnjo Trento (Bavški Grintavec), ki ni najbolj priljubljen med slovenskimi pohodniki. Še ena avantura, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, tokrat v vasi Soča, saj je bilo treba premagati kar 1800 m višinske razlike.
S parkirišča smo hitro zagrizli po strmi gozdni poti, ki je vodila vse do travnikov pred opuščeno vasjo Lemovje. Strmina je popustila, gozd je postajal vse redkejši, odprli so se nam pogledi na Trento in Lepeno. S hitrim tempom smo kaj kmalu dosegli Planino nad Sočo. Po kratkem postanku s prelepimi razgledi smo nadaljevali pot proti vrhu. Ponovno je bilo treba zagristi v strmino in končno nekje nad 1800m se je začela zimska pravljica, kjer je bilo potrebno nadeti dereze in vzeti cepin v roke. Do sedaj nas zima ni razveselila z velikimi količinami snega a vendarle ga je bilo na teh pobočjih dovolj. Pot je v večini potekala vzporedno z markirano. Najprej smo prečili zasneženo melišče, nato pa je bilo potrebno premagati še nekaj sto metrov vertikalnega vzpona, ki je potekal ob skalnatem žlebu. Zatem strmina za nekaj korakov popusti pred zadnjim vzponom do vrha, ko pridemo na greben je vrh le nekaj metrov proti desni. Odprejo se nam razgledi na Mangart, Jalovec, Triglav, … sestop smo zaključil ob sončnem zahodu, sledil je le še povratek domov.
Slike: Aleš, Andrej in moja malenkost.