V soboto 6.7. je Anže povabil dva vajenca na prvo plezanje večraztežajne smeri. Pofočkala sva se jaz in Benjamin in zgodaj zjutraj smo krenili proti Vršiču. Na srečo, se je za šoferja javil Benjamin, ker je bila 6:15 zame še povsem nenormalna ura, po celodenvni turi na Skuto prejšnji dan. Anže pa zaradi pomanjkanja spanca tudi še nikoli ni bil tako tiho. Ampak samo do Vodic, kjer smo se dobili z Benjaminom, ki je bil že povsem "naspidiran".
Ob pol 8h smo prispeli na od vročine razbeljen Vršič. Še preden smo spakirali robo, nas je oblival pot, zato smo se prez pomislekov odločili za smer Kranjska poč, v severni steni Nad Šitom glave. Med dostopom je Anže dajal navodila ter nas zadrževal na soncu, zaradi Iphone-fotografiranja, ki je bilo tokrat na srečo kratkoktrajno, saj je pozabil fotoaparat.Pohiteli smo do stene, ker je kazalo, da bo v steni gneča, a na srečo smo mi bili prvi :).
Prvi raztežaj je bil spodaj še malo vlažen, sicer pa povsem nezahteven in super za ogrevanje. Na štantu nas je že dohitela naveza iz Primorske. Bila sta prava gentelmana, saj nas nikjer nista priganjala, ampak sta potrpežljivo spremljala našo vajeniško turo.
Zanimive in senčne pogoje za plezanje je na nekaterih mestih presenetila mastna skala ali pa kamen, ki je ostal v roki.
Drugi raztežaj je minil brez posebnosti, v tretjem pa smo prišli do pripravnega kamina, ki bi bil še mikavnejši, če ne bi bil tako masten. Pred nami je bilo še kratko prečenje in nato zadnji raztežaj, ki je bil meni in Benjaminu najlepši, kljub temu, da sva med plezanjem v kaminu še sanirala nekaj podrtega kamenja.
Pri zadnjem štantu na grebenu, je Anže že užival "kot na morju", novopečena alpinista (pripravnika) pa sva se mu z veseljem pridružila. Po malici smo skočili na vrh in nato pohiteli do avta.
Bil je res fantastičen dan! :)
