S sončne Slovenije smo skozi luknjo zapeljali v manj sončno Avstrijo... Končni cilj smo dorekli šele nekje v sredini (že izvrtane) cevi in naposled zapeljali proti Špitalu in v osrčje biosfernega parka Nockbergi. Tam smo sprva zgrešili odcep in rinili po strmih bregih po zasneženi gozdni cesti, a kmalu spoznali zmoto in obrnili še pravočasno (in na edinem primernem mestu). Že čez nekaj minut smo se znašli pred spuščeno zapornico in že so se nam povesili nosovi, saj smo bili s časom povratka hudo omejeni. Sreča v nesreči - za nami se je pripeljal nabrit Subaru s tremi v jagre oblečenimi Avstrijci s smučarskimi očali, ki so imeli magično kartico, ki je preglasila "pozimi zaprto" in rampa se je magično odprla. Po balkansko smo se jim nalepili na rit in se "prešvercali" na zaprto cesto, ki je z višino postajala vse bolj zasnežena in žal tudi vse bolj ledena. Subaru, ki je vozil kot po šinah, smo kmalu izgubili, a se vendarle gosposko pripeljali na 1650 metrov nad morjem, kjer se je cesta naposled uprla tudi našemu vsekolesnemu pogonu. Od tam smo zadnji hip izbrali "desno varianto" in ni nam bilo žal. Z izjemo ropotanja motornih sank, ki so jih spretno odpeljali v lovce oblečeni osebki, smo bili edini na smučeh in sveža 10-20 cm debela odeja pršiča na trdi, tudi razmočeni podlagi, je obetala prijeten spust. Nadaljevali smo čez planino z lovsko opazovalnico in v območju letne poti vse do vrha. Zadnjih 100 višinskih metrov smo hodili, saj je bil severo-zahodnik spihal ves svež sneg. Na trenutke smo si zaželeli, da bi imeli s seboj dereze. Na vetru smo se hitro uredili za spust in že vijugali po pršiču, ki je prekrival zelo trdo podlago. Še smo imeli čas in zato še enkrat zavihteli smuči na rame in zbrcali 100 višincev na sosednji greben, kjer je bila smuka še posebej odlična, saj so sneg varovala drevesa. Ob spustu čez planino nas je presenetila velikoštevilna jata krokarjev, kup s krvjo popackanega snega in naposled obglavljena divjad. Celo stranico je imela žival razparano in še danes ne vem ali je to delo lovcev, ki morebiti prepusitjo žival drugim za obed ali kaj tretjega. Glavo (roge/trofejo) pa so gospodje odpeljali z motornimi sanmi, saj se je krvava sled vlekla vse do parkiranih sani na izhodišču. Zanimiv tale športni lov z obglavljanjem z motornimi sanmi v osrčju parka!
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...