Mare mi je dal zanimiv predlog za obisk brezpotij Rušice in Rigljice. Ker se med brezpotji najde tudi kakšen plezalski cilj sva jo v nedeljo na Rušico ubrala po Kuštravi smeri. Neeleganten začetek smeri s pašo po travi in grmovju mi sicer ni najbolj teknil. V spodnjem delu sem se tako navajal viset v pokončnem travniku, zgornji kamini pa so potem le ponudili nekaj lepega plezanja, dokler nisem priplezal v jamo in se dobesedno zaletel v strop. V poltemi sem tipal po vlažnih stenah in obupano iskal izhod skozi katerega bi lahko stlačil kaj več kot svojo roko. Počutil sem se kot v zaporu in sem se brez idej že spustil nekaj metrov nižje, ko se mi je le posvetilo. Pod stropom se je bilo treba obrniti za 180 stopinj in v širokem razkoraku prestopit za ovinek k svetlobi. Kjer pa z nahrbtnikom na rami spet ni šlo naprej. Nekako sem se po delih le stlačil iz luknje in končno rešen ugotovil, da je svet še vedno lep.
