Kramarjeva v Storžiču

Ker že dva dni nisem bil v gorah sem si privoščil eno 'klasično' turo. Z avtom hitro do Tržiča in nato naprej do recimo 950mnv je cesta prevozna, višje je led kot na drsališču, ki pa nima več daljše bodočnosti. Ker nisem hotel preizkušati ledne ceste sem hitro zavil desno po eni izmed vlak, ki pa se je seveda izkazala za napačno odločitev, saj sem kmalu lomastil po precej strmem gozdu. Preostanek poti do vstopa je minil brez težav. Sama grapa je bistveno bolj neprijetna kot lansko leto, saj snega močno primanjkuje. Že na prvem skoku se zadeve nekoliko zapletejo, sicer se ga da obvozit po levi strani, ampak tudi tu padec ne bi bil preveč smotrn. V celi grapi je potem še nekaj precej neprijetnih prehodov in sploh zadnji skok mi je pognal adrenalin po žilah. Moram priznat, da sem si na vrhu kar oddahnil. Spust sem opravil po letni markirani poti (dalo bi se tudi kar solidno posmučat) in se kmalu znašel pri avtu, kjer pa se je začel 'zabavnejši' del dneva. Avto sem namreč parkiral na ledu in nekoliko na klančku; poslednično nisem mogel speljati. Odveč je dodati, da ni bilo nikjer nobene žive duše. Najprej sem začel polagati veje pod gume, kasneje sem s cepinom razbijal led, vse brez uspeha..Odrešile pa so me šele verige, ki sem jih imel s sabo in nekako sem se le skopal ven iz dreka (beri ledu). Kakorkoli, vsaj prvič v življenju sem dajal verige na gume :)

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...