Včeraj, v četrtek, sva se s Katjo Petrovec (AO Celje-Matica) hladila v severni steni Dolgega hrbta.
Do položnejših vršnih 200 m lepa plezarija po večinoma dobri skali, le v lažjih raztežajih je bilo treba malo bolj paziti, na vrhu pa je precej bolj podrto.
V težjih mestih je klinov dovolj, tu in tam sva dodala kakega frenda. V dobro nabiti prečki nama je zmanjkalo kompletov (imela sva jih 13), zato sva morala štantati sredi nje.
Do vrha težav sva plezala dobre 4 ure, za zgornjih položnejših 200 višinskih metrov pa sva porabila več kot 2 uri, saj sva se pustila zapeljati udobni polički preveč v desno prav do kaminov; nazaj v levo sva prečila po precej podrtemu terenu in zlezla na severni raz Dolgega hrbta ter po njem na vrh. Varovala sva se prav do vrha.
V sunkovitem zahodniku sva sestopila čez Mlinarsko sedlo.
Prek severne stene sva ves čas plezala v senci, vendar kljub občasnemu vetru hudega mraza ni bilo - kot se spodobi za zadnji poletni dan.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...