Dva dni čudovitega vremena sem preživel z očetom in Jovanom v Dolomitih. Prvi dan, v sredo, smo splezali na Veliko Cino, kjer smo sicer srečali nekaj navez, vendar ne duha ne sluha več o poletnih gnečah in zastojih. V četrtek pa smo se povzpeli še na Zahodno Cino, kjer smo uživali v samoti. Normalna pristopa na obe Cini sta lažje poplezavanje, z mesti do slabe štirice. Sestop popestrijo številni "abzajli". Predvsem vzpon na Zahodni Cino je zelo razgiban in slikovit, saj poteka po en del po globoki grapi, en del po grebenu, en del po policah, zadnji del pa splezamo strmo proti vršnim stolpom, kjer si potem po zračnih policah izborimo pot do vrha. Temperature na južni strani idealne za plezanje, v severnih stenah pa že kar mrzlo. Oblegan je bil samo normalni vzpon na Veliko Cino, ostale stene so pa takorekoč prazne. Spali smo v koči Auronzo, ki se ta vikend zapre. Naj omenim morda še, da je sredin večer popestril zanimiv dogodek. Ob večerji se za sosednjo mizo usede Steve House, verjetno eden najbolj znanih alpinistov ta hip. Ker vem, da je zelo tesno povezan s Slovenci, sem mislil po večerji spregovoriti z njim kakšno besedo. Vendar me na moje veliko presenečenje še pred večerjo ogovori kar sam v slovenščini, rekoč da me je prepoznal ob pogledu na mojo majico (Freeapproved majica s snežakom). Nato je večer hitro minil ob nadvse zanimivih pogovorih. :)
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...