Za velikanski časovni zamik se posipam s pepelom in obljubljam, da bom v prihodnje vestnejši z reportažami društvenih izletov. Minuli vikend pred tednom dni je bil tretji možni termin za tradicionalni društveni vikend v objemu zimskih gora. Zimo smo sicer ujeli, a le na koledarju. Visoke temperature so tudi prek noči vztrajale nad lediščem in tako smo se šli v grapah nad Vršičem bolj ritje kot zimske vzpone. A nič ne de - prijetna družba, v letos zaradi premikanja in slabšega vremena bolj okrnjeni izvedbi, je poskrbela za čudovita dva dneva. Prvi dan so bili opravljeni vzponi čez SZ grapo v Prisojniku, na vrh Prisojnika, po vseh grapah v Grebencu na Mojstrovke ter Uroševi grapi. Vse grape so bile sicer zadovoljivo zalite, da so omogočale lahke prehode, a je bil sneg izrazito mehak. Zavoljo tisočerih, ki so pred nami stopali po gor in dol, so bili vzponi tudi še udobnejši kot sicer... Tudi smučarsko dejavni so prišli na svoj račun in uživali ob sončnem vremenu na vrhu ter ob presenetljivo dobrih razmerah ob spustu v drevesnico in od tam nazaj na prelaz Vršič. Popoldanski program je zapolnilo okusno pozno kosilo oziroma večerja, po njej pa smo se z očmi v dobrih dveh urah odpravili okrog in okrog sveta. Mina nam je predstavila treking po Havajih, Jaka smučanje na Japonskem in Stane Klemenc Sibirijo, Severni tečaj in druge zgodbe z arkitčnih krajev. Seveda smo tudi letos podelili tradicionalno Zlato motiko, ki jo je za več kot desetletje društveno koristnih aktivnosti prejel Jani Rutar oziroma legenda Džanozo. Podelili smo tudi nagrade za najbolj pridne pisce, ki so za 2016 postali Primož, Tadej in Luka. Nagrade v vrednosti 300 EUR si bodo pridni pisci lahko oblikovali in izbrali po svojem okusu, skladno s potrebami. Na tem mestu še vzpodbuda ostalim, da bodo prav tako pridno poročali o svojih avanturah in s tem pomagali pisati kronologijo društva... Po daljšem času so se nam pridružile tudi druge staroste (ne po letih, marveč trajanju članstva) društva kot tudi drugi dobri prijatelji.
V nedeljo smo vstali zarana, a nam zgodnje vstajanje ni šlo odlično od rok. Poleg tega se temperature niso spustile pod ničlo in je bil sneg še bolj gnil kot prejšnji dan. Vseeno smo tečajce odpeljali na zimske ture. Jaz sem v družbo dobil navdušena Blaža in Anžeta ter lanskega Luko in predlanskega Danija. Družbo mi je delal še Rok. Po Butinarjevi smo splezali gor, se po Pripravniški sprehodili navzdol in po Župančičevi nazaj do vrha, kjer je sonce že davno nehalo sijati in smo potem v oblačnem sestopili nazaj na Vršič. Ugrezaje se do stegen!
Vsem hvala za družbo, hura za nagrajence in Džanozota in do prihodnjega vsedruštvenega snidenja na pikniku lep pozdrav!
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...