Včeraj smo z Mihom, Tadejem in Tomijem splezali klasično smer v južnem ostenju Novega vrha. Ocenjena naj bi bila nekako IV+. Kar lepa v glavnem kaminska smer, ker smo šli tudi zadnji raztežaj levo v kamin ne pa čez plate V+. Daleč od tega, da bi bila to Pakleniška skala, sicer lahko po kemični sestavi, saj so bili nekateri oprimki zelo zelo majavi. Ena ogromna skala za katero sem zagrabil na koncu prvega raztežaja se mi je skoraj odkrušila, le ta bi zgrmela direktno po grapi na moje tri soplezalce. Ko je še mimo nje zadnji Tadej se je je le rahlo dotaknil in kamniti plaz se je usul po melišču skoraj do ceste v vas Rut. Grobo seznanjen s stanjem skale sem potem plezal rahlo napsihiran, kot bi hodil po jajcih. Je bil pa to dober trening za postavljanje nog v steni, ker se tudi slučajno nisem več upal vlečt z rokami ampak sem skale le še božal.
V vodniku tudi piše, da je dostopa pol ure in mi, ki nismo hodili prav počasi, smo prišli pod steno v uri in pol. Dol pa res rabiš dobre pol ure, ker je pol poti melišče.
Sicer pa enkraten sončen dan, saj se novembra bolj malokrat zgodi, da v hribih plezaš v kratkih rokavih.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...