V zadnjem delu zime se nam je nasmehnilo nekaj ledene sreče z nižjimi temperaturami in danes v Tamarju smo končno ponovno vihteli naše motike.
Dostop je potekal ob snežni idili, saj je na izhodišču kakšnih 10 cm svežega snega, od koče do slapov pa vsaj 20-30 cm. Svež sneg ni ravno prvovrstni pršič, je pa glede na temperature, ko je padal, vsekakor dobrodošla osvežitev "ta-prijetne" smučarske podlage.
Plezali smo Centralni in Desni slap. Oba sta plezljiva, vendar ju zaradi ogromnih količin snega spodaj ni prav veliko. Zlasti desnemu “manjka” cel spodnji, sicer strmejši del zavesice.
Led v Centralnem slapu je bil vseh sort: spodaj tanjši in krhek, v prvi zavesi dober - moker, v drugi (mestoma tanjši in votli) tudi v redu, zgornji - zadnji del pa je bil v glavnem posnežen, pod ledom pa je precej glasno tekla voda. Prek slapu je nekajkrat pridivjal tudi pršni plaz z zgornjih nadstropij. Splezala sva ga v dveh 60 m raztežajih. Vsled plazovne animacije sva sestopila peš utapljajoč se v pršiču čez gozd na vrvi.
Desnega slapu je en raztežaj, “strmega” vsega skupaj 3 metre. Višje gor ledu ni prav v izobilju, kmalu pa led prekrije sneg in že izplezaš v hosto.
Sestop je letos bolj podoben plavanju kot hoji po strmini, saj je snega, zapadlega prej, zdaj in še splazenega ter od dreves otresenega - milo rečeno - res ogromno!
Zadnji svež sneg pa rahitičnim slapovom v Tamarju žal ni pretirano koristil na poti “okrevanja” oziroma debeljenja...
Centralnega sva plezala Grega in Anže, Desnega pa Nejc in Gregor Č. ter še Grega in jaz.
Če bo hladno in ne bo pretirano snežilo, se bo najbrž še dalo nekaj dni igrat z ledom v Tamarju.