Biokovo-Omiš

Pred letom dni nama je dober poznavalec Biokova predlagal to plezalno področje. Že ob pripovedovanju o teh stenah so se nama cedile sline, oči pa so se vedno bolj svetile in hrepenele po teh stenah. Končno je letos prišel čas, ko sva se odpeljala proti Biokovem. Spoznala sva divjino, v tistem pravem pomenu, ko ostaneš le sam s steno in naravo. Ne bi moglo biti lepše, obdajala naju je pokrajina in stene, ki imajo še veliko potenciala, ter zaradi katerih se v glavi že porajajo novi cilji, zaradi katerih se bova še vračala. Plezanje je bilo užitek, na trenutke mogoče prevroče, ampak ni se za pritoževati. Sestopi so bili tudi zanimivi, najbolj tisti iz Dalmatinskega sana, ko naju je domačin popeljal po gamsovih poteh v dolino. Omiš je že druga zgodba, kjer so stene že bolj na dosegu in bolj obljudene, ampak vseeno lepe.

Lahko rečem le, da je duša zopet sita, ampak le do naslednjih plezalnih počitnic.

Preplezane smeri:
Bukovac / Dalmatinski san (6b, 600m)
Vrisove glavice / Zarzura (6c, 110m)
Mali Borovac / In a gadda da vida (6c+, 240m)
Stomorica / Forma piva (6a+, 200m)
Ilinac / Rambo (6a, 230m)

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...