Objave

V soboto je letos končno prišla na vrsto Triglavska stena. Ob štirih zjutraj sva s Sandijem, še v popolni temi, zapodila iz parkirišča v Vratih proti Steni. Hodila sva bolj po spominu in brez lučk. Na poti v gozdu mi je nenadoma spodrsnilo in nič mi ni bilo jasno, ko sem se znašel na snegu. Šele nazaj grede sem ugotovil, da je v Vratih, tik pred znamenito vponko, še vedno precejšen ostanek silovitega pomladnega snežnega plazu.
S prvimi sončnimi žarki sva prišla do vstopa Spominske smeri Sandija Wisiaka....

Z Rokom sva se včeraj podala v zahodno Triglavsko steno. Rok si je izbral Tržaško smer. Mene je sicer bolj mikala Wisiakova, kjer pa se ja na vstop ravno pripravljala naveza pred nama in sva se potem odločila kar za Tržaško.
Po nekaj raztežajih sva spoznala zakaj je ta smer bolj redko obiskana. Že spodnje štirice so kar konkretne, naklinjena pa bolj ali manj le varovališča. Ko sva priplezala do petic v osrednjem delu mi je Rok prepustil vodstvo. Lahko samo rečem, da si moker masten kamin skozi preduh...