Po mesecu in pol fizioterapij in remontu svojega zapestja vse bolj pogrešam skalo in fizkulturo givanja v vertikali mašim z ostalimi športi. Prav tako si še vedno želim, da danes udarijo strele in zapiha osvežilni veter ter pade prepotreben dež na našo suho zemljo... A kaj ko o grozečem vremenu zaenkrat še ni ne duha ne sluha. Zjutraj tako znova na poti pred zaslone različnih velikosti na raztezanje udov in zračenje glave na svežem alpskem prepihu nad Golnikom...
V zrak pred grozečimi nevihtami
