Objave

Osem mladih in manj mladih članov se nas je nedeljo v želji po prvem snegu v novi sezoni odpravilo najvišjemu cestnemu prelazu v Sloveniji naproti. Na Vršiču smo se usmerili na markirano planinsko pot v smeri Mojstrovk in se že na izhodišču razveselili snežne podlage. Na vratcih je bi sneg spihan, višje gori pa je snežna odeja močno varirala - od skal do metrskih zametov, ki smo se jih v bistvu kar veselili. Po vesinah smo krenili na Veliko Mojstrovko, a v megli malček skrenili in zgazili preveč proti levi in...

Po letu dni se z Alešem zopet naveževa skupaj na štrik. Lani Steber revežev, letos Kovinarska. Da se zopet vrneva v isto ostenje naju je prepričal zelo poetični opis Miheliča, ki kar ne more prehvaliti smeri in dobre skale. A na terenu sva kmalu spoznala, da treba njegove opise jemati z malo rezerve - Mihelič bi nekaj fine skale našel verjetno tudi v hoji po melišču navzgor :)

Pri vstopu v smer sva naletela na še eno navezo, katero sva želela prepričati, da je vstop bolj levo. Na koncu sva se vdala in...

Iz daljnega Irana je za nekaj dni na dopust prišel Aleš. Zato sva izkoristila priložnost in lepo vreme, da sva skupaj odšla nekaj preplezat. Aleš je imel nekaj bolj ambicioznih želja, a ker nisem ravno uplezan, sva izbrala eno izmed klasik v severnih stenah Mojstrovk - Steber revežev.

En izmed možnih pristopov do smeri je z Vršiča, kar večinoma pomeni kratek dostop. A ta mit o kratkem dostop za smer Steber revežev ne velja. Dve urci hoje po izpostavljenih policah ti ne uideta. Lepo ogreta prispeva pod...

Vremenska za vikend je bila tako tako. Lepo sobotno dopoldne, nevihte popolne (na koncu ni bilo nič z nevihtami). Zato se je za vikend turo izbrala neka hitra klasika, z malo dostopa in sestopa - Severni raz Male Mojstrovke. Ob prihodu pod steno pa gužva. Nekje dve navezi zelo nizko v steni, dve drugi sta še čakali na vstop. S Katjo malo postopava in se ne koncu odločiva za Kaminsko - kljub temu, da veva, da je podrta. Pa še ena naveza je že bila ravno ven iz prvega raztežaja, torej se kljub podoru pred leti...

Še zadnji dan pred prvim jesenskim poslabšanjem (sreda) sva z Urbanom (Bolta, AO Domžale) preživela v Mojstrovki. S sabo sva imela opise in skice Kovinarske (V/IV, 400 m), tak je bil plan, večino časa pa sva lezla nekaj ob njej. Spodaj precej v podrobnosti opisujem, kje, kako in zakaj sva (nehote) iskala težje variante, mogoče bo zato kakšna naveza manj pustila zapeljati “napačnim” klinom in prečkam in netočnim detajlom v opisih.
Vstop težko zgrešiš, je dobro opisan, le slediš travnatemu gruščnatemu...

V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati.

Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah, kamor naj bi vtikal prste oz. se prisesal s priseski na dlaneh. Je bilo lažje na moč čez previs, bogve, kaj si je mislila Slavi,
ko sem tako dolgo štrikal. Nadaljevanje je lažje, v vseh raztežajih sva...

Letošnji društveni vikend je zaradi slabega vremena bil prestavljen šele na drugo polovico marca. Nekako smo upali na zimske temperature in super razmere v gorah. Teden dni nazaj sem pod Kriško steno imel temperature globoko pod ničlo in praktično idealne razmere za zimske vzpone (če zanemarim pomanjkanje snega), ta vikend pa so žal temperature v gorah bile konkretno nad ničlo.

Skupina tečajnikov in inštruktorjev so jo v soboto mahnili po SZ grapi na Prisojnik, a so hitro obrnili, ker je odjuga...

Jesenice so od Ljubljane oddaljene kakšnih štirideset minut. Slabih trideset, če ga žgeš. V vsakem primeru pa predaleč, da bi se še splačalo domov in nazaj v posteljo. Ko so se dežne kaplje začele zaletavat v avto in sem jih z ne povsem prilagojeno vožnjo klestil z vetrobranskim steklom, sem se sicer zalotil, da sem za hip pomislil, če bi se morda vendarle obrnil in vrnil nazaj domov med koliščarje... S Simonom, Klemnom, Matejem in Primožem, dan pozneje pa s prvima prej omenjenima ponovno! Prvi dan po...

V vsej tej pomankljivo-snežno-ledni zimski žalosti smo se tečajniki odpravili na Vršič, kjer se je odvijal
zimski del letošnje alpinistične šole. V dveh dneh smo obdelali celotno ledeniško in snežno tehniko, za konec pa še malo popikali v slapovih pod Prisankom.

V soboto zjutraj smo se iz Dolgega mosta odpravili na Vršič. Ko smo prišli do naše ciljne destinacije, so nas najprej razočarale letošnje razmere. Snega je bilo na višini 1600m komaj za vzorec. Odpravili smo se proti Mojstrovki v bližino...

V soboto smo se spravili nad Vršič in upali na lep dan vsaj na višini. Dan je bil lep, vreme pa ne. Polovica je šla čez Pripravniško, polovica čez Župančičevo. Šele nad 2100 metri smo prišli nad meglo in tako samo kratek čas uživali razglede po okoliških vršacih. Razmere v grapah so bile super, zlasti v spodnjem, splazenem delu, kjer je bil čisto ta prav škripavček. Smuka pa je bila ena sama polomija - megla, da bi jo rezal, poleg tega pa ledene kepe, kanali in celi jarki od južnega snega in kotalečih se kep....