Prejšnji teden sem šel po dolgem času na klasično planinsko turo, kjer sem se nadejal lepih razgledov in miru. A bilo je vse prej kot (sicer napovedano) sončno, razgledi pa močno omejeni. Že po prvi uri hoje v breg sem bil tega naravnega zastora močnega gorskega sonca zelo vesel, ker bi me sicer še bolj skurilo. Malo pod vrhom Zvoha sem srečal še enega pešaka štajerskega naglasa, ki je s seboj nosil in porival kolo. Vesel sem bil družbe, saj sem sicer plašen in tih. Še posebej vesel sem ga bil zato, ker sem...
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...