Objave

Za rojstni dan sem si zaželel plezat in Nejca našuntal, da me za darilo odpelje v Švico plezat. Vozil sem jaz, plezala sva oba pa še v Švici nisva pristala, a tako dobre plezarije v apnencu že dolgo nisem doživel. Tako v soboto kot nedeljo sva spala in plezala na meji med Avstrijo in Italijo. Prvi dan sva po dobri uri dostopa zmogla lepo alpinistično VI, 540 m. Skala je bila odlična, v dveh raztežajih izjemna. In-situ opreme ni bilo veliko, povečini kakšen klin na štantu in v najtežjem raztežaju dva, sva pa...

Sreča je bila ponovno na naši strani in končno smo po pršiču vozili v popolnoma sončnem dnevu. Ker je marec in sonce visoko, se je bil sneg na prisojnih legah, kljub nadmorski višini nad 2700 metrih začel po 13. uri hitro "posedati" in je bilo v popoldanskih urah treba iskat bolj senčne lege... Še nekaj fotografij...

Svež sneg - še posebej pršič - je najbolj iskana dobrina večine smučarjev. Letos še toliko bolj, ker v Sloveniji nimamo nikakršne oblike snega. Z izjemo seveda najvišjih vrhov Julijcev, kjer imamo na voljo nekaj betona. Toda kar je dobro za plezanje, je slabo za smučanje. In obratno. V iskanju globokega pršiča smo tako na napoved tokrat leteli daleč na sever, k našim ljubim sosedom. In našli smo, kar smo iskali... Mraz in sneg - zaradi izjemno nizkih "polarnih" temperatur tudi prvovrsten pršič, ki skrit pred...

Neverjetni sreči z ohladitvijo in močnim padavinam se imamo za zahvalit, da smo v zadnjih dneh znova na, v in pod snegom! Huraaaa!
Simon, Klemen, Grega in jaz smo sklenili zimo po ogledu razmer nad Vršičem v sredo, 27. aprila (epizoda Rompompom nad Vršičem na blogu v naslednjih dneh) spet stopit na smučke in zariniti v globok pršič.
Odšli smo čez mejo k severnim sosedom, kjer smo imeli vse, razen sonca :) Sneg je bil neverjeten, a pri takšni ohladitvi in temperaturi -12ºC niti ne more biti drugače....

Na Hochalmspitze sem se skupaj z očetom in prijateljem Žanom odpravil v sredini decembra, ko je bilo snega še manj. Že tako kar dolga tura se nam je podaljšala zaradi spuščene zapornice v dolini Gößtal. Ko smo ugotovili, da z avtomobilom ne bomo mogli priti do koče pri umetnem jezeru, ki je 5km hoje ali vožnje višje, se nismo preveč sekirali in se preprosto odpravili naprej proti koči Giessener Hütte. Od tam se pot proti vrhu razcepi v dva kraka. Eden gre po vzhodnem in drugi po zahodnem delu dolgega grebena...

Avstrijci so imeli z zimskim vremenom več sreče kakor mi, njihovi južni sosedi. Tako imenovani nordstau je obilno zasul vzhodni del Tirolske, kamor so vabila poročila o hudem mrazu, izjemnih snežnih padavinah ter cestnih zastojih. Fronte s snežnimi padavinami se kot kaže zaradi ksenofobije ustavljajo že kilometre pred slovensko-avstrijsko mejo. S postavljanjem bodečih žic in ograj - oziroma kot se izražajo politiki - s postavljanjem tehničnih elementov za prehod državnih meja - se je očitno tudi vreme odločilo...

Snežilo je v resnici kar precej in skladno z napovedmi, ki jih gledam kot najzvestejši vernik Boga. Toda veter je bil sneg prek noči močno spihal. Mestoma tako rekoč celo v celoti odpihnil! Snežilo je ob hitrosti vetra preko 70 km/h in še v gozdu ter poraščenih grebenih, kjer navadno najdemo nekaj kvalitetnega pršiča, ga tokrat ni bilo skorajda nič. Le z nekaj iznajdljivosti in še več slepe sreče sva ga našla v kotanjah na drugi strani gore, seveda po tem, ko sva se pri sosedih porivala po grebenih levo in...

Za vikend smo se v tem čudovito monsunskem vremenu odločili izkoristit trenutke brez dežja in veliko sopare pri sosedih. Odpravili smo se plezat Jenijevo zajedo, ki - kdo bi si mislil - poteka po najbolj izraziti zajedi v severni steni s pretežno dobro skalo - Košutnikovega turna. Kot pravijo navodila, za tiste, ki le-te bolj dosledno upoštevajo - je metulj številka 3 potreben za grosse psihologische hilfe ali po domače: v mokri in mestoma sluzasti poči bi bili metulja številka 3 res zelo veseli. Lepo je bilo...

Sedaj, ko smo že nekoliko sanirali prigarane žulje in sončne opekline, je počasi nastopil čas za objavo. V soboto 13.4. se nas je 16 udeležencev NTTS odpravilo na Grossvenediger. Sicer je bil zbor ob 11. uri na izhodišču (Hinterbichl), a naključje je hotelo, da smo se v nekajminutnem razmaku srečali že v Lienzu v neposredni bližini omiljene restavracije našega precednika. Temperature so bile tisti dan precej visoke, zato smo za pot do naše prve postaje Johannishütte izbrali osojno stran doline, ki je bila...

Vsak normalen bi pričakoval, da sledi prvoaprilska ukana. Tudi vi? Ampak po vseh tednih morečega in skorajda samomorilskega vremena v naselju koliščarjev in tudi drugod širom Slovenije, človeku zmanjka smisla za humor. Zato je bilo dan jajc, šunke, hrena ter ostalih kaloričnih bomb najbolj smotrno preživeti nekje, kjer sije sonce, je -10ºC pod smučmi pa je pol metra pršiča. Hiter večerni sklep je odločil, da gremo k sosedom v Avstrijo, kjer se je obetala 6 urna sončna luknja... Večina se nas je gonila po...