Objave

Zaradi visokih temperatur se v poznih (ali pa zgodnjih) nočnih urah odločim, da spanje preskočim in odpeljal sem se proti Kamniški Bistrici. Med vožnjo oprezam za morebitnimi medvedi, a na srečo mi na cesto skačejo le srne in lisice.

V prijetnem hladu noči in katabatnega vetra se zapodim v breg in pod mlečno cesto hitro požiram metre ter mnoge pajčevine. Ravno, ko se ognjena krogla začne približevati obzorju in osvetljevati čudovite Kamniško-Savinjske Alpe prispem na sedlo in nehote zmotim gamsa pri...

Po mesecu in pol fizioterapij in remontu svojega zapestja vse bolj pogrešam skalo in fizkulturo givanja v vertikali mašim z ostalimi športi. Prav tako si še vedno želim, da danes udarijo strele in zapiha osvežilni veter ter pade prepotreben dež na našo suho zemljo... A kaj ko o grozečem vremenu zaenkrat še ni ne duha ne sluha. Zjutraj tako znova na poti pred zaslone različnih velikosti na raztezanje udov in zračenje glave na svežem alpskem prepihu nad Golnikom...

No, kot že nekateri veste, sem se poleg vseh drugih športov, s katerimi se ukvarjam, podal še v jadralno padalstvo. Po nekaj pridobljenega znanja na tečajih je bil čas, da se podam na domači teren, na moj že neštetokrat osvojeni Nanos. Prelepa planota, na kateri je veter loterija.

Po budnem spremljanju vetrovnih razmer čez teden sem opazil, da bi na ta praznični vikend v nekem časovnem okvirju le bile primerne razmere za vzlet. V nedeljo takoj po kosilu sem se sam peš odpravil po daljši poti, ki se...

Z Aljažem, mojstrom rokovanja z vsem kar leti z upravljanjem človeških rok, sva obiskala čudovit razglednik s staro vzletno rampo neposredno nad Kranjsko Goro - Vitranc (1555 m).

Poleg zares čudovitih rumeno-zlatih barv pozne jeseni in navdihujočih razgledov na okoliške gore, sem osupnil tudi nad izjemno količino iztrebkov vseh barv in oblik na tem (očitno) zelo popularnem razgledniku nad Kranjsko Goro. Da sem si jih bil lahko podrobno pogledal od blizu je bila kriva moja nerodnost in slana na travah,...

FREEDOM: Boundless Sky (Svoboda: Neskončno nebo) je kratka filmska pripoved o osebnih strahovih in navidezno nepremagljivih ovirah, ki si jih ljudje postavljamo samim sebi. In je zgodba o doživetjih ter svobodi divjega gorskega okolja Alp... Za tiste, ki bi jih morebiti zanimalo več o samem poteku je povezava tukaj, sicer pa slika pove več kot tisoč besed in torej zvočnike na glas oziroma slušalke v uho in uživajte :)

V soboto, ko je nad Slovenijo padel prometni kolaps in zaprtje zračnega prostora zaradi obiska Putina, so očitno vse poti vodile v Kamniško Bistrico. Nepregledne množice avtomobilov (ljudje ne vem kje so bili vsi) so naznanjale glasen in vroč dan. Že v jutranjih urah smo v kolonah hodili navkreber, še več ljudi je bilo opaziti z zraka po 8. uri, ko sva z Gregatom odletela z vrha. Razmere za hojo so bile kar vročične, sploh za tretji zaporedni dan v gorah z zgodnjim vstajanjem - pa še nedelja nas je čakala!,...

Ker imam rad manj prežvečene, še posebej če so to sosede, sem si zadal cilj, da najprej obdelam domnevne bohinjske device. Da bi kdo ne razmišljal pohujševalno, dodajam, da pišem o poraslih hribih nad Bohinjsko Bistrico, s katerih se še ni (ali pa se zelo redko?) vzleta s padali.
Poraščena in strma Črna gora (1606 m) se dviga nad planino Za Črno goro (1340 m) in planino Za Liscem (1346 m). Prav hecno je, da mi ob površnem iskanju niti najbolj priljubljen iskalnik ni ponudil pričakovanih rezultatov o...

V petek smo v pisarno potopali prek Lisca. Gre za razmeroma osamljen in slabše poznan vrh v grebenu pred Črno prstjo. Lokalci pravijo, da je poln kač in glede na številna srečanja z gadi, očitno ne gre le za ljudsko izročilo. Mi smo srečali le enega slepca, res pa je, da smo z vrha sestopali z jadralnim padalom - naravnost na domači naravni sladoled in naprej v pisarno!
Z gozdne ceste, ki se prek pobočij vije nad Ravnami, smo se osmoljeni zaradi popolne zapore ceste (čiščenje gozdov zaradi lubadarjev)...

Po nekaj učenja v šoli, sem uspel prepričat Gregor Pajniča, da me pospremi na prvi Hike&Fly. Prvič brez radijske postaje in inštruktorja v bližini. Trema je bila res velika, saj tudi padalčka nisem dolgo časa peljal letet. Ne glede na boleči musklfiber od vikend Grintovca, smo v eni urci prišli na vrh z manjšimi zapleti, saj sem ključe od svojega avta na pristanku pustil v drugem - na Gozdu. Trema naredi svoje :).
Razmere so bile perfektne, veter je bil kot putrček, štart brezhiben in ni preostalo...

Po večdnevnem muhastem vremenu, ki tudi v drugi polovici junija še vedno spominja na april, je bila končno napovedana sončna sobota in s tem čas za gore!
Ker se je vremenska spreminjala z minute v minuto, veter pa tudi ni vedel kako močno bi pihal, niti iz katere smeri, sem dokončno odločitev o cilju sprejel šele pozno na petkov večer. Na mojo last-minute ponudbo na emailu ni bilo pretiranega odziva in navdušenja nad zelo zgodnjim vstajanjem, zato sem se po zelo dolgem času odpravil kar sam......