Objave

Prejšnjo sredo sva si z Rokom vzela dan dopusta, da sva se lahko v stabilnem vremenu spravila v tako dolgo smer. Ker sva Direktno hotela splezati že lani, sva bila oba hitro odločena glede izbire cilja.

V sredo sva ob svitu začela kratek dostop od bivaka do sitnega snežišča pred vstopno grapo pod Zeleno glavo. Ker je bil med snežnim stožcem in robom stene nekaj metrov globok prepad, sva rob kar zajahala in se tako počasi približala do dela, ki je omogočal varen prestop v globel iz katere sva pričela...

Po dveh letih in nekaj dneh so se razmere in vreme ter družba poklopili tako, da smo znova zaorali proti belim vršacem visoko nad Krnico. Cilj smo vsled plazovne (ne)varnosti prvič spremenili že na dostopu, drugič pa, ko smo prišli nad gozdno mejo. Tako smo jo ubrali proti Lipnici in Špiku. Na Lipnico smo se s škrbine povzpeli na greben čez debelo kložo naravnost navzgor in mimmo opasti ter po grebenu do vrha. Ko smo se naužili razgledov, smo se spustili nazaj pod škrbino ter se zagrizli še v zadnjo strmino...

Ravno eno leto je minilo, ko sva si jo s Primožem Murnom lani ogledala, včeraj pa tudi splezala. Pričakoval sem, da bo plezanje dolgo in naporno in tudi res je bilo. Kljub precejšnji plezalski kilometrini in razno raznim informacijam naju je smer uspela presenetiti in to predvsem s spodnjim delom, ki je za plezanje milo rečeno nenavaden.
Že v prvem raztežaju, ki sva ga napadla ob prvem svitu (nekaj minut sva celo počakala pod steno, da se je dovolj zdanilo) je Primož v mastnem kaminu izrekel nekaj...

Dolgoletna želja smučanja po pršiču z vrha Špika ob sončnem zahodu, se je naposled uresničila! Po kar nekaj poskusih, ki so se končali s precej slabšimi razmerami kot bi si jih želeli, smo včeraj končno zadeli terno.
Najbolj zaslužna za uspešen izkupiček dne sta gotovo ratraka iz našega ljubega turistovskega društva, Duško in Neimenovani. Nepojemljiva kondicija in še bolj dodelan slog sta botrovala eni najlepše speljanih turnosmučarski gazi, kar sem kdajkoli hodil po njej, pa čeprav je terjalo 7 ur...

V soboto, 12. septembra sem skupaj s Petrom izkoristil lepo vreme in jo mahnil v Špikovo direktno (V+, 900 m). Super skala, prava družba in zahtevna plezarija! Težavnost se z višino stopnjuje in v najtežjem delu jo krasi odlična kompaktna skala, kar jo uvršča med alpske »lepotice«. Družbo v steni nama je delala plezalna naveza iz Idrije in vzdušje je bilo sproščeno in na trenutke prav zabavno. Iz stene smo izstopili ob večernih urah, ravno ko se je...

V petek sva s Primožem prvič plezala skupaj. Izbrala sva Špikovo steno in na jutranjem-nočnem dostopu iz Martuljka sva se šele dokončno odločila, da greva na vrh po Direktni smeri. Oba sva bila prvič v tej steni tako, da sva na začetku še raziskovala dostop do Dibonove police. Do Zelene glave je šlo brez težav - sprva po grabnu med spranimi balvani in višje po bolj zaraščenem in deloma tudi krušljivem terenu. Iz Zelene glave sva nadaljevala po razu v kamine, ki so se na koncu končali s previsom, nama pa je...

V ponedeljek po občnem zboru se nas je nekaj odločilo ostati in presmučati še kaj daljšega zavoljo res fenomenalnih razmer. Popoldansko dremanje na Koči na Gozdu je botrovalo kolebanju med plazovno razritim Lipnim grabnom in izpostavljenimi vesinami Frdamanih polic. Na koncu smo zjutraj zarana krenili po ogromni plazovini izpod Kačjega grabna navzgor, ter nadaljevali kar po globoki grapi do sicer 30m visokega skoka, ki pa ga je tokrat gledalo ven le dobra dva metra. Kljub poizkušanju nam čez ni uspelo priti...

Točno teden dni nazaj smo s Tino Di Batisto in Tomažem Jakofčičem splezali Direktno smer v Špiku. Ni šlo za čisto navaden vzpon, saj je bilo naše plezanje namenjeno snemanju za novi dokumetarni film - Dokumentarni portret Mire Marko Debelak, ki nastaja v produkciji Studia Virc za TV SLO. V sredo zvečer po službi smo krenili do zgledno urejenega bivaka pod Špikom. Z izjemo nekaj tečnih polhov in par dolgih strigel, ki so pretile predvsem moji (pre)burni domišljiji, je noč minila mirno. Zarana smo krenili proti...

Pred prihajajočim snemanjem dokumentarnega portreta o Miri Marko Debelak v severni steni Špika s Tino Di Batisto in Tomažem Jakofčičem in v produkciji fabrike Virc, smo si šli Dule, Bor in moja malenkost ogledat zanimivosti na dostopu ter pokukat razmere v severni steni Špika. Od daleč zgleda precej zimsko in smo si želeli, da bi bilo od blizu boljše. Pa ni bistvene razlike - snega je še kar nekaj, višje v steni pa smo desno od Direktne smeri s povečavo uzrli celo vodni led. Držimo pesti, da pritisne sonce in...

Džani, Tanja, Nežica, Gregor in Anže so nekoč odtavali na eno najlepših gora pri nas - Špik (2473 m). Gor so pripešačili v dveh urah in pol. Predzadnjih 100 metrov je rahlo sitnih, saj je sneg trd in prilično drseč. Dereze več kot priporočljive! Če z gore tudi peš sestopaš, potem so obvezne! Fantastičen dan!