Končno sva dočakala opevane Zeleniške špice, ki jih ob česanju Repovega kota v zadnjih letih znova in znova opazujeva.
Dostop se vleče, sestop s srebrnega sedla pa še bolj - zložljive palice, ki gredo v ruzak so sigurno prihranile kakšno življenjsko leto kolenom in pogačicam.
Sicer pa je greben daljiši, kot se pričakuje (predvsem drugi, "višji" del - če greš v smeri od Staničevega vrha pri Srebrnemu sedlu) in pa na mestih tudi zelo krušljiv, tako da previdnost res ni odveč.
Priča sva...