Objave

Včeraj sva se z Luko Kramaričem mudila v samotnem Strugu. Start in konec v trdi temi, vse skupaj 13 ur, vmes pa polno odrivanja neznanih krajev. Po markirani poti proti Srednji Ponci nekje do 1600m, nato levo pod začetek smeri – nezgrešljivo. Sama smer prvih 200 vrvnih metrov poteka v SV steni/pobočju. Sledi prečka v južno (mogoče jugovzhodno?) grapo, ki nas popelje na sam greben. Na oko bi dolžino grape ocenil na 250m. Ob normalnih zimah smer verjetno nima skokov, včeraj pa sva se soočila z dvema skokoma v...

Včeraj sva z Nejcem Štebetom prehodila/preplezala greben med Tolsto Košuto in Košutnikovim turnom. Z avtom sva se nekako pripeljala do letnega izhodišča. Pot pod noge in preko planine Dolga njiva sva se povzpela najprej na Tolsto Košuto. Snega sicer ni bilo veliko, se je pa precej neprijetno prediral in sva se kar namučila do vrha. Sledil je glavni del ture: greben proti Košutnikovemu turnu. Začne se precej zlagoma, saj so težave skoncentrirane v drugem delu. Nikjer ni pretirano zahtevno, je pa potrebna kar...

Snežna fronta se je, kot se za nordstau spodobi, parkirala na grebenih gora, ki jih preluknja turski tunel. Sneženje je bilo izjemno, zlasti v noči na nedeljo. Močan veter je grebene spihal do kosti, v zavetrju višjih grebenov in gozda pa je bilo sveže puhaste snežne oddeje preko 80 cm. Smuka je bila zato kljub nekaj širšim smučem oteškočena. Strmina bi pač morala biti bistveno večja! A za novembrsko smuko v tako izjemnem zimskem ambientu se ne bomo pritoževali oziroma kaj bi si sploh še lahko želeli... Aja,...

Opevana in povečini hvaljena smer z udobnim dostopom s prelaza Vršič je nadvse priljubljena smer, ki smo jo imeli Rok, Luka in jaz med tednom k sreči povsem zase. Smer nam je bila v redu, a brez vsakršnih presežkov. Dostop je zaradi odsotnosti snega preprost(-ejši), vseeno pa je na nekaj mestih potreben previden korak. V uri in četrt smo se znašli pod steno, kjer vstopa ni težko zadeti. Kljub sicer toplemu dnevu pa nas je presenetil hlad in prvi metri smeri so minili s precej trdimi prsti. O sami smeri je že...

Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam. Z nekaj vmesnimi gibanji po gorah v...

V nedeljo sva se z Luko Kramaričem mudila v redko plezani Rogljici nad Krnico. Po najinem mnenju je smer po krivici dokaj redko plezana, saj ponudi pravo in konkretno alpinistično doživetje: dolg dostop, še daljši sestop, skopo opremljenost, dolžino in dokaj kompleksno orientacijo. Zadovoljstvo vrh stene je zagotovljeno! Tole bo malo daljši zapis, mogoče komu pride prav. Do stene sva dostopala 3 ure. Nisem prepričan, če sva ubrala pravo »pot«, saj sva s poti proti Špiku zavila proti Rogljici precej...

V soboto sva se z Luko Kramaričem ponovno potikala v stenah nad Tamarjem. Tokrat sva splezala SV raz Jalovca, ki ponuja res kvalitetno plezarijo v krasnem okolju. Smer je precej dobro opremljena, tako da klinov nisva zabijala, vseeno pa sva sem ter tja uporabila frende. Skala je za slovenske razmere zelo kvalitetna, z orientacijo ni težav. Detajl smeri se nahaja povsem na koncu, zato zbranost ne sme popustiti prav do konca. Vseskozi sem imel ta zloglasni detajl nekje v mislih. In res je dokaj zoprn, čeprav...

V nedeljo sva se z Blažem odpravila na Vršič. Pričakovala sva gužvo in ektremno vročino. Glede prvega nisva ravno ukrepala, saj sva bila na Vršiču nekaj čez osmo, ko je bilo že tropskih 24 stopinj in so po parkingu in ob cesti že veselo skakljali pripadniki državnega represivnega aparata. Tako da sva parkirala nižje pri koči in jo nato hitro ucvrla v senco severne stene, kjer pa je bilo zelo prijetno.

Sprva sva imela namen plezati Tandro Mandro ali Ribo, vendar je bilo v obeh smereh že po nekaj navez...

Z Nejcem Štebetom sva v nedeljo plezala nad Jezerskim. Lepa linija smeri kar vabi k plezanju. Enostavna orientacija in solidna opremljenost smeri prav tako. Vseeno sva zabila nekaj klinov in uporabila nekaj frendov. Ključni del smeri, ki ga sestavlja nekaj pravih bolder gibov, se mi je zdel precej zahteven, čeprav sva oba zlezla prosto. Slabe tri ure in pol plezanja je bilo dovolj, da sva se znašla na vrhu smeri, kjer naju je dokončno pozdravilo žgoče sonce.

Včeraj sva z Luko Kramaričem (AAO) plezala klasiko v Šitah. Smer naju kar zaposlila, saj je bistveno daljša od "uradnih" 550m, poleg tega pa je smer precej konstantna. Večjih težav z orientacijo nisva imela, razen na koncu dolge gredine v zgornjem delu smeri. Mogoče komu pride prav: približno 10m preden se gredina zaključi se je potrebno spet pognati v vertikalo in splezati na okoli 10m visok neizrazit stolp (v opisu na slovenskih stenah je poimenovan "prislonjen stolp"). Midva sva iskala prehod prav na koncu...