Pa ker piva ne pijem...smo malo preverjali informacije in teren, kam bi se dalo iti plezat. Roman je izvedel, da so slapovi v Peklu narejeni in smo šli...
Zaradi mojega nočnega dežuranja smo se dobili v Peklu šele ob 10h.
Spodaj ni bilo videti preveč obetavno, ledu ni bilo prav dosti, a od drugega slapa navzgor je bil led povsod narejen. Ponekod je bilo potrebno paziti, da se nismo skopali v tolmunih, kar nam je uspelo, tako kot tudi tuširanje v četrtem slapu (bo pa leda prihodnje dni več) :). Peti...
Hej Piki, kam pelješ šefico
Take in podobne opazke so padale danes po tekočem traku, ko sva z Lajkom, (omenjen že v prejšnji, cenzurirani ;), objavi) pristopala do njegovega drugega 2000-ka. Srečevala sva domoljube in veterane, ozaljšane z zastavami in tipičnimi vonjavami, ki pritičejo drugemu dnevu pohoda na Triglav.
Primarni plan sta bila Tosc in Ablanca, vmes sem se poigravala še z idejo o obeh Draških vrhovih in Viševniku, a sem po sestopu z Ablance, kjer se je spet izkazala Lajkova višinoplahost, zaključila, da je bilo za...
Begunjščica, Centralna grapa
Včeraj, poslednjega svečana leta gospodovega 2015 smo se bili Maruša Hauptmanova, Roman Bogatajev in moja malenkost podali v nederja severnega ostenja Begunjščice. Zgodo v jutro ob 8:30, ko je bil petelinček že več kot 3x zakikirikal, smo se dobrodušno vkrcali in naložili kramo v Marušino kočijo ter jo pognali na Ljubeljski prelaz. Oprtali smo si vsak svojo bisago, katerih peze so variirale od 5-13 kg, namreč mlad neizkušen gams še ne pozna vseh dobrobiti uporabe turne opreme, zatorej v bisagi tovori še...
Zeleniške špice s posebno zahvalo Ediju :)
Nekega lepega dne je Edi ponudil v razmislek idejo, da bi ob budnem očesu naših starost šel na Zeleniške špice. Ideja je bila nemudoma sprejeta, dobila je nemalo podpornikov in tura je bila organizirana tako hitro, da se je pobudnik Edi ni mogel udeležiti. Na tem mestu: "Hvala, Edi!".
In tako smo šli...pod budnim očesom Janija in Roka smo plezali gor in dol. Fantje so me že na dostopu spomnili, kaj pomeni iti na turo z alpinisti, saj jih moja nežna ženska duša ni mogla dohajati.
Vreme je bilo...
Z mladimi gamsi na Begunjščico
Po nekajtedenski pavzi sem si zaželela malo snega, zato smo se z lanskoletnimi alpinističnimi tečajniki, po vrsti priporočil o vrhunskih razmerah nad Zelenico, odpravili proti Begunjščici. Po gneči sodeč je priporočila slišalo še 400 drugih ljubiteljev belih strmin, vendar smo bili v Direktni grapi (smer Poni) sami in Roku je bila uresničena želja, da je gazil celotno pot do vrha :)
Po vsaj zame napornem vzponu je Rok v dolino odsmučal po Y grapi, midva z Romanom pa po Šentanskem plazu. Potrdimo lahko,...
Za začetek sezone na Srenjski preval
Po delno delovnem začetku vikenda, ko je bilo potrebno priskrbeti hrano za nekaj lačnih ust, smo se v nedeljo namenili na kratko in sladko prvo turnosmučarsko turo. Še v soboto zvečer je bilo v igri več variant in okrog 22-ih smo se domenili, da gremo na eno tako lepo…ne preveč obljudeno... Z Rudnega polja čez Kačji rob na Srenjski preval in dol na Jezerca, potem pa bomo videli. Največji gneči smo se izognili, vendar kljub temu nismo bili ravno sami. Slovenci smo kot že ničkolikokrat prej dokazali, da smo...
Da ostanem v živalskih vodah - Medo
Ker me že dolgo privlači vse, kar samo diši po živalih, je bila izbira smeri za lep, sončen, jesenski popoldan jasna - Medo v Ospu.
S Sandijem, ki je smer plezal drugič in Romanom, ki jo bo gotovo še kdaj, smo si bili edini, da je smer tako lepa, da včasih kar vzame dar govora :)
V jami pri Medvedovih
Ker sem v soboto na plezanju izvisela zaradi službenih obveznosti, sem danes dobila tolažilno nagrado.Pod budnim očesom izkušenega jamarja mi je bilo dano se podati v nedrje matere Zemlje in ugotoviti, da jamarjenje vseeno ni to, kar sem si predstavljala-ozki rovi, plazenje po blatu in hlastanje za zrakom. Panika in histerija skratka :)
Dobila sem vsega po malem, malo hoje, malo feratke, malo manevrov. In sklep: lušno je blo, blata in plazenja pa ravno prav!
Medpraznični njoki
Izkušnje onega dne, ko smo si pošteno podrsale smučke, so nas prepričale, da smo se tokrat napotile v "Njokaste Alpe" v Avstrijo. Glede na razmere je bil današnji cilj Peitlernock. Štart v Innerkremsu in čist takoj s smučmi po cesti navzgor, potem skozi macesnov gozd, na koncu pa po širnih belih travnikih do vrha. Zadnjih 200 višincev je kar spihano in trdo, ljudi pa kar nekaj. Na vrhu vetrovno, zato hiter spust sprva po grebenu, potem malo ubijanja po skorji, od tam naprej pa užitek. Cca 30 cm pršiča, da je...
Po poti nabiralke štemplov
Enkrat junija sem se v nabiralniški vnemi zmenila za prečenje Pohorja na kolesu. Na kolesu zato, ker sicer prečenje traja predolgo pa ker bi znala biti hoja po "ravnem" kar preveč dolgočasna. Včeraj sem ugotovila, da teren sploh ni tako raven... Z mojim potrpežljivim vodičem sva po navedbah Garmina (ki je crknil malo pod zadnjim vrhom) naredila kar 2000 višincev, jaz sem se spoznala z "gorskim" kolesarjenjem in dobro izkoristila čas, ko je zahod Slovenije zalival dež. Aja, pa moja planinska knjižica je...