Objave

Nekateri za prvomajske pobegnejo na jug, drugi pa iščemo še zadnje smučarske užitke v višjih legah! Sneg sicer pospešeno pobira, ampak višje ga je še kar precej in je dobro predelan, kot nalašč za slastno pomladansko smuko! :)
Že v torek popoldne smo šli z Deanom, Jakatom in Maretom na Kredarico in celo noč sanjali o napovedani zjasnitvi. No, vsaj del noči, saj smo vmes pokukali ven in se sprijaznili, da je Triglav v oblaku, da ni prav nič pomrznilo - in smo spali naprej ter sanjali o smuki v dolino....

Morda se je napovedana zamenjava zemeljskih polov že zgodila, morda pa je le prvoaprilska šala, ampak očitno tista o Sloveniji na sončni strani Alp ne drži več! Mogoče pa lahko izkoristimo in postanemo evropski rezervat in največji izvoznik snega! :)
No, šalo na stran, danes sva se z Deanom potila v breg na močnem visokogorskem soncu in uživala v odlični smuki po tem istem bregu navzdol! Da ne bi bilo prekratko sva šla najprej na Hilmersberg, potem pa še na Mohar, oba sta hitro in brez posebnih težav...

Jezersko ali Karničarland je prav poseben košček sveta tam nekje za visokimi gorami, kjer tudi vremenska napoved ne velja. Zato se vedno izkaže kot dobra izbira, ko se kaj črnega bliža z JZ. Sodeč po današnjem srečanju, se tega zavedata vsaj še dva naša člana :)

Smučarskih ciljev pa je tam bolj malo - sploh v takih zimskih razmerah! Goli vrh je torej najbolj očitna in preverjena izbira, poleg tega pa je praktično cela pot zaščitena pred vetrom. To je pomenilo zimsko idilo in pa globok pršič z le nekaj...

Včasih se pač zgodi, da prespiš večji del lepe sončne nedelje... Takrat je čas za popoldanske ture, ki jih najraje združim z lovljenjem sončnega zahoda!
Končno sem se tudi spravil na Porezen, ki je bil za preganjanje mačka ravno prav. Razgled z vrha je odličen in, kar je še bolj pomembno, odprt proti zahodu.Tudi smučarija je bila boljša kot sem pričakoval - zgoraj je bilo še lepo mehko, ker še ni pomrznilo, v gozdu sem občasno naletel na nekaj pršiču podobnega, nižje pa je bilo trdo, a se k sreči ni...

Včeraj so razmere po dolgem času omogočale obisk visokogorja! Zato smo šli na turnosmučarsko klasiko - Veliki Draški vrh in bilo je krasno! Začeli smo na megleni Pokljuki in na Jezercih končno pokukali iz megle. Bili smo prvi tako da nas je pričakala sama neokrnjena belina in širni razgledi na lepo zasnežene Julijce - lepo za vriskat!
Za nami je prišlo še kar precej ljudi, očitno so vsi čakali na razmere. Dejansko je moralo biti v petek res divje, saj so bile vse južne stene in strmine splazene.
Nas...

Vsake toliko pride polna luna na lep in jasen dan. Če pa je poleg tega še sneg (in to veliko snega!), v dolini pa megla, potem se res splača nekam višje! Zato sva šla z Deanom na pohod po Veliki planini, ki je vedno lepa, takole pa še sploh nekaj posebnega!
Smučanja je bolj malo, ampak sploh ni bilo tako slabo! Itak pa je to bolj estetsko doživetje z malo bolj neobičajnim razgledom in pravljičnim vzdušjem v srebrni mesečini. Pravljica za lahko noč ;)
Opis tudi na Preberi več

Ni lepšega kot sprehod na smučeh skozi sveže pobeljeno gorsko pokrajino! Danes je bila še ena idilična zimska sobota in z Mihom in Deanom smo šli na Trupejevo poldne (1931m) v Karavankah, pridružila pa sta se nam še Domen in Klemen. Z močno ekipo smo bili pripravljeni na gaženje, ampak so nas prehiteli štirje bolj zgodnji - mi pa smo potem samo uživali v snežni pravljici!
Kljub temu, da je bilo sonca samo nekaj ur, je bila zgoraj že rahla skorjica, ki pa ni motila. Nižje v gozdu pa seveda obilje pršiča!...

Včeraj sva si z Deanom privoščila lep dan zimskih užitkov v globoko zasneženih Karnijskih Alpah. Vrhovi kot so Kok (1941m), Lepi Vršič (1911m) in Konjščica (1931m) so lepo zaobljeni in ponujajo odlično turno smuko, midva pa sva vse tri povezala v kar solidno krožno turo.
Vrhovi so lahko dostopni in varni pred plazovi, zato je veliko ljudi - in posledično veliko in zelo zvoženih pobočij! Midva sva vseeno pod Lepim Vršičem našla še povsem nedotaknjena pobočja, ki sva jih z veseljem razdevičila in na drugi...

Ker Anže ne zmore opisati vseh posameznih zgodb, dodajam delček mozaika iz sobe 209. Chamonix nas je sprejel z vsemi svojimi čari, kar seveda vključuje tudi muhasto vreme. Počasi smo se navajali in iz dneva v dan bolj uživali v vedno novem in novem pršiču! Vremenske napovedi nismo upoštevali, saj ni nikoli držala, in tako smo se sekirali vedno manj in manj. Kmalu smo odkrili manj obljudene strmine polne nezvoženega celca in uživali še bolj in se sekirali še manj.
In ko nam je šlo po celem tednu uživanje...