Objave

V soboto sva se s Primožem Murnom iz Poldovega rovta v Vratih odpravila raziskovat v ''neznano''. Po PP potki sva prečila do krnice Med Plazmi in po le tej zavila naravnost navzgor proti Kopicam. Ko se krnica položi in razširi v kotanjo med Kopicami in Tičarico sva nad meliščem na levi zagledala markanten severovzhodni raz Kopice. Primož je zanimiv raz prvič videl mesec prej in mu ni dal miru tako, da sva morala iti preveriti, če ga je mogoče preplezati.
Ko sva nato pod razom študirala njegovo šibke...

V nedeljo sva s Primožem splezala zelo lepo smer Briljantina (400m, 6b/6a) v Mangartu. Žal vreme ni ravno sodelovalo, saj naju je ves čas hladil močan veter. Se ne spomnim, kdaj sem zadnjič poleti plezal v Goretexu. Na mraz sva se še nekako navadila, najbolj pa sva klela, ko nama je veter obračal komplete navpično navzgor, da sva z vrvjo lovila frfotajoče vponke. Na predzadnjem razstežaju, pri vpisni knjigi, je potem pričelo še rahlo deževati. Na koncu sva sestopila, kar po mokri in še vedno nekoliko...

Z Mihom sva izvedla grebensko prečenje treh vrhov v Bernskih Alpah nad Kanderstegom v Švici. Prvi dan sva se povzpela do koče Blüemlisalp, kjer je dobiti prenočišče kot zadetek na lotu. Koča je non-stop 100% zasedena in da zadeve funkcionirajo imajo poseben red, kjer je vse določeno; kje v koči boš sedel, kaj in kdaj boš jedel, kje boš spal, kdaj boš vstal ko greš na grebensko prečenje...
Skratka prepustiš se utečenemu sistemu. Zjutraj po zajtrku sva samo sledila številnim lučkam navez pred nama, ki so...

Pretekli petek je bil v francoskih Savojih kar vroč dan za dostopanje do koče Refuge Mont Pourri in na poti naju je z Mihom čakalo nekaj izzivov. Naprej se je bilo potrebno prebiti čez številne krave, ki so prežvekovale točno na sredi poti, sicer so se le te počasi umikale ampak mine na poti so ostale. Malce višje so kozorogi z ogromnimi bodali stražili svojo čredo. Zanimivo da jim je najbolj sočna trava ravno ob poti in jo želijo samo zase. Ko z obvozi pridem že skoraj do koče, ki je nikjer ni videti, se je...

Pretekli vikend sva se pa z Mihom odpeljala v Švico v Urnerske Alpe, tik pod prelaz Furka, kjer sva prenočila v hotelu Tiefenbach.
Naslednji dan ob petih zjutraj sva bila prva na zajtrku v hotelski restavraciji, kjer so še vsi spali tako, da sva si kar po domače postregla. kar sva pač našla, na mizi in v hladilniku. Sledilo je še nekaj minut vožnje po cesti do odcepa poti proti koči Sidelenhütte. Pri koči se lepa markirana pot konča in potem nekaj časa slediš rdečim pikam proti JV grebenu Galenstocka,...

3,678 m visok nad dolino Val Masino v Lombardiji sva z Mihom osvojila preteklo soboto. Vremenske napovedi so v teh dneh še dokaj slabe za obisk najvišjih Alpskih vrhov, vendar je Mihu uspelo najti vremensko ugodno časovno okno za vzpon v soboto dopoldne. To je pomenilo, da sva morala v petek do 15. ure prispeti do koče Cesare Ponti, ki je slabe dve uri hoje iz planine Preda Rossa, ker je bila potem napovedana hujša nevihta z možno točo. Nevihta se je potem dejansko razbesnela ob 15.30 uri, k sreči sva bila...

Tura v Berninsko pogorje je že vse poletje nekako visela v zraku. V začetku jeseni se je končno vse poklopilo (vremenska napoved, prostor v kočah in seveda dopust). Miha je vse lepo splaniral in organiziral, a že na začetku bi se skoraj vse podrlo, ko sva obtičala v nepreglednih zastojih na italijanskih avtocestah. Z malo sreče sva jo zvozila samo z dvema urama zamude, da sva na sedlu Bernina še ujela zadnji prevoz z gondolo do koče oziroma hotela Diavolezza. Potem je šlo pa vse kot švicarska ura; večerja s...

Nedelja se je začela z budnico ob nenavadni uri, ko nekateri še na polno žurirajo. Ne vem, ali me je zbudila budilka, ali glasba z zabave nekaj sto metrov stran.
Na Vršič sva se pripeljala še v popolni temi in daniti se je pričelo, ko sva se že spuščala v Tamar. Pri potoku sva zavila z markirane poti navzgor proti začetku smeri. Vmes se enkrat nisva mogla zediniti ali plezati naravnost po mokri grapi ali se vleči naokrog po vlažni travi. Boljša izbira je bila skala. Po treh urah sva bila pod steno, kjer...

Po nekaj letih sem se spet lotil klasičnih smeri v Steni. S Primožem M. sva se sprava lotila Bavarske, ki mi je, kljub več ponovitvam, še vedno zanimiva smer. Nočni dostop me je vseeno toliko zmedel, da v jutranjem mraku nisem našel najbolj optimalnega dostopa iz Poti čez Prag in sva izgubila kake pol ure. Prvič ta dan sem je izkazalo, de prezgodaj nima smisla.
Potem nama je plezarija kar lepo stekla in po 11. raztežajih sva z Bavarsko zaključila. Ker je bilo do sredine dneva še nekaj ur me je Primož...

Turo smo s Primožem Murnom in Slavi sicer izvedli že avgusta, a zaradi spleta okoliščin sem se lotil pisanja šele sredi zime. Nekako se mi je zdelo škoda, da bi moja najlepša plezarija leta 2017 ostala neobjavljena.
Časovno je tura precej zahtevna in je bilo treba kar dobro preračunati, da smo jo stlačili v en dan. Z 38 serpentine Vršiške ceste smo se še v trdi temi zapodili v smeri potoka Mlinarice. Sprva smo imeli nekaj težav locirati pravo stezico v dokaj gosti podrasti tako, da smo skozi šavje rinili...